Pavzanij (geograf): Razlika med redakcijama

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Pregledujte zgodovino interaktivno
← Starejše urejanjeNovejše urejanje →
Izbrisana vsebina Dodana vsebina
VizualnoVikibesedilo
Ljuba brank (pogovor | prispevki)
57.068 urejanj
m Ljuba brank je premaknil(-a) stran Pavzanij (geograf) na Pavzanias (geograf): v skladu s "Kdo je kdo v antiki"
lektoriranje
Vrstica 1: Vrstica 1:
[[File:Pausanias Description of Greece.jpg|right|thumb|200px|
[[File:Pausanias Description of Greece.jpg|right|thumb|200px|
Rokopis (1485) Pavzaniasovega ''Opisa Grčije'' v Laurentinski knjižnici]]
Rokopis (1485) Pavzaniasovega ''Opisa Grčije'' v [[Medičejska knjižnica|Medičejski knjižnici]] v [[Firence|Firencah]]]]


'''Pavzanias''' (grščina: Παυσανίας ''Pausanias''; okoli 110 - 180 n. št. <ref>Historical and Ethnological Society of Greece, Aristéa Papanicolaou Christensen, ''The Panathenaic Stadium – Its History Over the Centuries'' (2003), p. 162</ref>) je bil grški popotnik in geograf, ki je živel v času [[Hadrijan]]a, [[Antonin Pij|Antonina Pija]] in [[Mark Avrelij|Marka Avrelija]]. Bil je znan po svojem delu ''Opis Grčije'' (Ἑλλάδος περιήγησις ''Hellados Periegesis'') <ref>Also known in [[Latin]] as ''Graecae descriptio''; see [[:pt:Maria Helena da Rocha Pereira|Pereira, Maria Helena Rocha]] (ed.), [https://archive.org/details/pausaniaegraeci00pausgoog ''Graecae descriptio''], B. G. Teubner, 1829.</ref> obsežno delo, ki opisuje [[Antična Grčija|antično Grčijo]] iz prve roke opazovanj in je bistvena povezava med klasično [[literatura|literaturo]] in sodobno [[arheologija|arheologijo]]. Andrew Stewart ocenjuje<ref>''One Hundred Greek Sculptors: Their Careers and Extant Works'', introduction.</ref>:
'''Pavzanias''' (grško Παυσανίας ''Pausanias''; okoli 110–180 n. št. <ref>Historical and Ethnological Society of Greece, Aristéa Papanicolaou Christensen, ''The Panathenaic Stadium – Its History Over the Centuries'' (2003), p. 162</ref>) je bil grški popotnik in geograf, ki je živel v času [[Hadrijan]]a, [[Antonin Pij|Antonina Pija]] in [[Mark Avrelij|Marka Avrelija]]. Znan je po svojem delu ''Opis Grčije'' (Ἑλλάδος περιήγησις ''Hellados Periegesis'') <ref>Also known in [[Latin]] as ''Graecae descriptio''; see [[:pt:Maria Helena da Rocha Pereira|Pereira, Maria Helena Rocha]] (ed.), [https://archive.org/details/pausaniaegraeci00pausgoog ''Graecae descriptio''], B. G. Teubner, 1829.</ref>, obsežnem delu, ki opisuje [[Antična Grčija|antično Grčijo]] na podlagi svojih opazovanj in je bistvena povezava med klasično [[literatura|literaturo]] in sodobno [[arheologija|arheologijo]]. Andrew Stewart piše <ref>''One Hundred Greek Sculptors: Their Careers and Extant Works'', introduction.</ref>:


''Skrben, peš pisatelj, ki ga zanimajo ne le veličastne ali lepe, ampak nenavadne znamenitosti in nejasni rituali. Je občasno nepreviden ali naredi neupravičene sklepe in njegovi vodniki ali celo njegove lastne opombe včasih zavajajo; njegova poštenost je nesporna in njegova vrednost nima primere.''
''Skrben, suhoparen pisatelj, ki ga zanimajo ne le veličastne ali lepe, ampak nenavadne znamenitosti in nejasni obredi. Je občasno nepreviden ali neupravičeno sklepa in njegovi vodniki ali celo njegove lastne opombe včasih zavajajo; njegova poštenost je nesporna in njegova vrednost je brez primerjave.''


== Življenjepis ==
== Življenjepis ==
Pavzanias je bil rojen leta 110 v grški družini<ref name="Howard 2012">{{cite book |title= Transnationalism in Ancient and Medieval Societies: The Role of Cross-Border Trade and Travel|last= Howard |first= Michael C |year= 2012 |publisher=McFarland |isbn= 9780786490332 |quote= Pausanias was a 2nd century ethnic Greek geographer who wrote a description of Greece that is often described as being the world’s first travel guide.|page=178 }}</ref> in je bil verjetno rojen v [[Lidija|Lidiji]]. Gotovo je poznal zahodne obali [[Mala Azija|Male Azije]], vendar so se njegova potovanja razširila daleč preko meja [[Jonija|Jonije]]. Pred obiskom Grčije, je bil v [[Antiohija|Antiohiji]], [[Jafo|Jafi]] in v [[Jeruzalem]]u, in na bregovih reke [[Jordan]]. V [[Egipt]]u je videl piramide, medtem ko je v Amonovem templju slišal hvalnico, da je temu svetišču Pindar poslal relikvije. V Makedoniji se je zdi, da je videl domnevno grobnico Orfeja v Libetri. [5] V Italiji je videl nekaj mest v Kampaniji ter čudesa Rima. Bil je eden prvih, ki je opisal videne ruševine [[Troja |Troje]], [[Aleksandrija Troada|Aleksandrije Troade]] in [[Mikene|Miken]].
Pavzanias je bil rojen leta 110 v grški družini,<ref name="Howard 2012">{{cite book |title= Transnationalism in Ancient and Medieval Societies: The Role of Cross-Border Trade and Travel|last= Howard |first= Michael C |year= 2012 |publisher=McFarland |isbn= 9780786490332 |quote= Pausanias was a 2nd century ethnic Greek geographer who wrote a description of Greece that is often described as being the world’s first travel guide.|page=178 }}</ref> verjetno v [[Lidija|Lidiji]]. Gotovo je poznal zahodne obale [[Mala Azija|Male Azije]], vendar so se njegova potovanja razširila daleč prek meja [[Jonija|Jonije]]. Pred obiskom Grčije je bil v [[Antiohija|Antiohiji]], [[Jafo|Jafi]], [[Jeruzalem]]u in na bregovih reke [[Jordan]]. V [[Egipt]]u je videl piramide, medtem ko so mu v Amonovem templju pokazali hvalnico, ki jo je temu svetišču poslal Pindar. V Makedoniji se zdi, da je videl domnevno grobnico Orfeja v Libetri. [5] V Italiji je videl nekaj mest v Kampanji ter čudesa Rima. Bil je eden prvih, ki je opisal ruševine [[Troja |Troje]], [[Aleksandrija Troada|Aleksandrije v Troadi]] in [[Mikene|Miken]].


== Delo ==
== Delo ==
Pavzaniasov ''Opis Grčije''' predstavlja deset knjig, vsaka je posvečena nekemu delu Grčije. Svojo turnejo začenja v [[Atika (bivša država) |Atiki]], kjer je mesto [[Atene]] in njena ''demes'' prevladuje. Kasnejše knjige opisujejo [[Antični Korint|Korint]] (2. knjiga), [[Lakonija|Lokonijo]] (3.), [[Mesinija|Mesinijo]] (4.), [[Elida|Elido]] (5. in 6.), [[Ahaja|Ahajo]] (7.), [[Arkadija|Arkadijo]] (8.), [[Beocija|Beocijo]] (9.), [[Fokida|Fokido]] in [[Ozolska Lokrida |Ozolsko Lokrido]] (10.). Spustil je ključne dele Grčije kot [[Kreta]]. Projekt je več kot [[topografija|topografski]], to je kulturna [[geografija]]. Pavzanias se oddalji iz opisa arhitekturnih in umetniških predmetov in pregleda mitološke in zgodovinske temelje družbe, ki jih je ustvarila. Kot grški pisec pod pokroviteljstvom rimskega cesarstva, se je znašel v nerodnem kulturnem prostoru, nad slavo grške preteklosti, ki jo je navdušen opisal in dejanskim stanjem Grčije znotraj Rimskega cesarstva, kot dominantne imperialne sile. Njegovo delo nosi oznako poskus za navigacijo v prostoru in ugotovitev identitete rimske Grčije.
Pavzaniasov ''Opis Grčije'' sestavlja deset knjig, vsaka je posvečena nekemu delu Grčije. Svojo turnejo začenja v [[Atika (bivša država) |Atiki]], kjer prevladujejo mesto [[Atene]] in njene ''deme''. Nadaljnje knjige opisujejo [[Antični Korint|Korint]] (2. knjiga), [[Lakonija|Lakonijo]] (3.), [[Mesenija|Mesenijo]] (4.), [[Elida|Elido]] (5. in 6.), [[Ahaja|Ahajo]] (7.), [[Arkadija|Arkadijo]] (8.), [[Beocija|Beocijo]] (9.), [[Fokida|Fokido]] in [[Ozolska Lokrida |Ozolsko Lokrido]] (10.). Spustil je ključne dele Grčije, npr. [[Kreta|Kreto]]. Projekt je več kot [[topografija|topografski]], to je kulturna [[geografija]]. Pavzanias poleg arhitekturnih in umetniških predmetov opisuje mitološke in zgodovinske temelje družbe, ki jih je ustvarila. Kot grški pisec pod pokroviteljstvom Rimskega cesarstva se je znašel v nerodnem kulturnem prostoru, nad slavo grške preteklosti, ki jo je navdušen opisal, in dejanskim stanjem Grčije v Rimskem cesarstvu kot prevladujoči imperialni sili. Njegovo delo poskuša najti usmeritev v prostoru in ugotoviti identiteto rimske Grčije.


On ni bil naravoslovec na kakršen koli način, čeprav je od časa do časa opisal fizične lastnosti grške pokrajine. Opazil je borovce na peščeni obali Elide, jelena in divjega prašiča v hrastovih gozdovih Feloe in vrane sredi ogromnih hrastovih dreves Alalkomene. To je predvsem v zadnjem delu, kjer se Pavzanias dotika narave, kot divjih jagod Helikona, datljevih palm Aulisa in oljčnega olja Titorej, kot tudi želv v Arkadiji in "belo črne ptice" Killene.
Ni bil naravoslovec, čeprav je ponekod opisoval lastnosti grške pokrajine. Opazil je borovce na peščeni obali Elide, jelena in divjega prašiča v hrastovih gozdovih Feloje in vrane sredi ogromnih hrastovih dreves Alalkomene. To je predvsem v zadnjem delu, v katerem se Pavzanias dotika narave, divjih jagod Helikona, datljevih palm Avlisa in oljčnega olja v Titorei, pa tudi želv v Arkadiji in "belo-črne ptice" na gori Kileni.


Pavzanias je najbolj doma v opisovanju religiozne umetnosti in arhitekture Olimpije in Delfiov. Tudi v najbolj osamljenih regijah Grčije je bil navdušen nad vsemi vrstami upodobitev bogov, svetih relikvij in mnogih drugih svetih in skrivnostnih predmetov. V Tebah je videl ščite tistih, ki so umrli v bitki pri Leuktri, ruševine Pindarjeve hiše in kipe Hesioda, Ariona, Tamirisa in Orfeja v gaju muz na Helikonu, kot tudi portrete Korina pri Tanagri in Polibija v mestih Arkadije.
Pavzanias najraje opisuje religiozno umetnost in arhitekturo Olimpije in Delfov. Tudi v najbolj osamljenih območjih Grčije je bil navdušen nad vsemi vrstami upodobitev bogov, svetih relikvij in mnogih drugih svetih in skrivnostnih predmetov. V Tebah je videl ščite tistih, ki so umrli v bitki pri Levktri, ruševine Pindarjeve hiše in kipe Hezioda, Ariona, Tamirasa in Orfeja v gaju Muz na Helikonu, portrete Korine pri Tanagri in Polibija v mestih Arkadije.


Pavzanias je imel instinkt starinarja. Kot je dejal njegov urednik Christian Habicht,
Pavzanias je imel nagon starinarja, kot je dejal njegov urednik Christian Habicht:


{{quote| ''Na splošno je imel raje staro kot novo, sveto kot profano; tam je veliko več o klasični kot o sodobni grški umetnosti, več o templjih, oltarjih in podobah bogov, kot o javnih stavbah in kipih politikov. Nekatere veličastne in prevladujoče strukture, kot je Stoa kralja Atala v atenski agori (prenovljena s Homerjem Thompsonom) ali Eksedra Heroda Atika vi Olimpiji niso niti omenjene.'' <ref>Christian Habicht, "An Ancient Baedeker and His Critics: Pausanias' 'Guide to Greece'" ''Proceedings of the American Philosophical Society'' '''129'''.2 (June 1985:220–224) p. 220.</ref>}}
{{quote| ''Na splošno je imel raje staro kot novo, sveto kot posvetno; veliko več piše o klasični kot o sodobni grški umetnosti, več o templjih, oltarjih in podobah bogov kot o javnih stavbah in kipih politikov. Nekatere veličastne in prevladujoče strukture, kot sta stoa kralja Atala v atenski agori (prenovil jo je Homer Thompson) ali eksedra Heroda Atika v Olimpiji, niso niti omenjene.'' <ref>Christian Habicht, "An Ancient Baedeker and His Critics: Pausanias' 'Guide to Greece'" ''Proceedings of the American Philosophical Society'' '''129'''.2 (June 1985:220–224) p. 220.</ref>}}


Pavzaniasove ''Periegesis'', za razliko od na primer Baedekerjevega vodnika, se ustavi za hip ob točki starodavnega rituala ali pove smiseln mit, v žanru, ki je postal spet popularen v zgodnjem 19. stoletju. V topografskem delu njegovega dela, je Pavzanias pozoren na čudesa narave, znake ki kažejo posledice potresa, pojave plimovanja, led na morju na severu in opoldansko sonce, ki na dan poletnega solsticija meče sence pri Sieni ([[Asuan]]). Medtem ko nikoli ne dvomi v obstoj bogov in junakov, včasih kritizira mite in legende, ki se nanašajo nanje. Njegovi opisi spomenikov umetnosti so preprosti in neolepšani. Nosijo vtis realnosti, njihova natančnost je potrjena iz ohranjenih ostalin. On je popolnoma odkrit v svoji izpovedni nevednosti.
Pavzaniasov turizem se v primerjavi z Baedekerjevim vodnikom ustavi za hip ob starodavnem obredu ali smiselnem mitu, način, ki je postal spet popularen v zgodnjem 19. stoletju. V topografskem delu Pavzanias nameni pozornost čudesom v naravi, znakom, ki kažejo posledice potresa, plimovanju, ledu na morju na severu in opoldanskemu soncu, ki ob poletnem solsticiju meče sence pri Sieni ([[Asuan]]). Medtem ko nikoli ne dvomi o obstoju bogov in junakov, včasih kritizira mite in legende, ki se nanašajo nanje. Njegovi opisi spomenikov umetnosti so preprosti in neolepšani. Dajejo vtis realnosti, njihova natančnost je potrjena iz ohranjenih ostalin. Je popolnoma odkrit v svoji izpovedni nevednosti.
Delo je zapustil blede sledi v znanem grškem korpusu. "Ni bilo brano," pravi Habicht, "ne obstaja ena sama omemba avtorja, ne en sam citat iz nje, ne šepet pred Stephanusom Byzantiusom v šestem stoletju, in le dva ali tri sklicevanja na to v celotnem srednjem veku." <ref>Habicht 1985:220.</ref> V resnici smo prišli nevarno blizu, da bi delo izgubili v celoti: le trije izvodi Pavzaniasovih rokopisov so iz 15. stoletja, polni napak in pomanjkljivosti, kar vse se zdi, da smo odvisni od enega samega rokopisa, ki se je ohranil do kopiranja. Niccolò Niccoli je imel ta arhetip v Firencah leta 1418; ob njegovi smrti leta 1437 je šel v knjižnico San Marco, Firence, potem pa je po 1500 izginil. <ref>Aubrey Diller, "The Manuscripts of Pausanias The Manuscripts of Pausanias" ''Transactions and Proceedings of the American Philological Association'' '''88''' (1957):169–188.</ref> Do 20. stoletja so arheologi ugotovili, da je bil Pavzanias zanesljiv vodnik po mestih kjer so izkopavali. <ref>In this, [[Heinrich Schliemann]] was a maverick and forerunner: a close reading of Pausanias guided him to the royal tombs at Mycenae.</ref> Pavzanias je bil v veliki meri zavrnjen v 19. in zgodnjem 20. stoletju od klasicistov povsem literarno izkrivljen, ki so sledili avtoritativnemu Wilamowitzu v diskreditaciji, kot glavni vlogi literature na drugi strani, ko je predlagal, da ne bi dejansko obiskali večine mest, ki jih je opisal. Habicht leta 1985 opisuje epizodo, v kateri je Wilamowitz poskušal izpodbijati Pavzaniasa pred popotniki leta 1873. Izkušnja stoletja arheologov pa se je v celoti upravičila Pavzaniasa.
Delo je zapustil blede sledi v znanem grškem korpusu. "Ni bilo brano," pravi Habicht, "ni ene same omemba avtorja, enega samega citata iz nje, niti šepeta pred Stefanom Bizantinskim v 6. stoletju, le dve ali tri sklicevanji na to v celotnem srednjem veku." <ref>Habicht 1985:220.</ref> V resnici je grozilo, da bo delo izgubljeno v celoti: le trije izvodi Pavzaniasovih rokopisov so iz 15. stoletja, polni napak in pomanjkljivosti, odvisni smo od enega samega rokopisa, ki se je ohranil do kopiranja. Niccolò Niccoli je imel ta arhetip v Firencah leta 1418; ob njegovi smrti leta 1437 naj bi ga shranili v knjižnici San Marco v Firencah, po letu 1500 pa je izginil. <ref>Aubrey Diller, "The Manuscripts of Pausanias The Manuscripts of Pausanias" ''Transactions and Proceedings of the American Philological Association'' '''88''' (1957):169–188.</ref> V 20. stoletju so arheologi ugotovili, da je bil Pavzanias zanesljiv vodnik po mestih, v katerih so izkopavali. <ref>In this, [[Heinrich Schliemann]] was a maverick and forerunner: a close reading of Pausanias guided him to the royal tombs at Mycenae.</ref> V 19. in zgodnjem 20. stoletju so ga klasicisti odklanjali, sledili so avtoritativnemu Wilamowitzu, ki mu je odvzel ves ugled, češ da ni obiskal večine mest, ki jih je opisal. Habicht leta 1985 opisuje, kako je Wilamowitz poskušal izpodbijati Pavzaniasa pred popotniki leta 1873. Arheologi pa so v celoti oprali čast Pavzaniasa.


== Glej tudi ==
== Glej tudi ==
Vrstica 30: Vrstica 30:
{{sklici|2}}
{{sklici|2}}


== Reference ==
== Sklici ==
* [http://www.perseus.tufts.edu/cgi-bin/ptext?lookup=paus.+1.1.1 Description of Greece], tr. W.H.S. Jones and H.A. Ormerod (1918)
* [http://www.perseus.tufts.edu/cgi-bin/ptext?lookup=paus.+1.1.1 Description of Greece], tr. W.H.S. Jones and H.A. Ormerod (1918)
* [http://www.theoi.com/Text/Pausanias1A.html Description of Greece], Jones translation at Theoi Project
* [http://www.theoi.com/Text/Pausanias1A.html Description of Greece], Jones translation at Theoi Project

Redakcija: 23:33, 3. februar 2016

Rokopis (1485) Pavzaniasovega Opisa Grčije v Medičejski knjižnici v Firencah

Pavzanias (grško Παυσανίας Pausanias; okoli 110–180 n. št. [1]) je bil grški popotnik in geograf, ki je živel v času Hadrijana, Antonina Pija in Marka Avrelija. Znan je po svojem delu Opis Grčije (Ἑλλάδος περιήγησις Hellados Periegesis) [2], obsežnem delu, ki opisuje antično Grčijo na podlagi svojih opazovanj in je bistvena povezava med klasično literaturo in sodobno arheologijo. Andrew Stewart piše [3]:

Skrben, suhoparen pisatelj, ki ga zanimajo ne le veličastne ali lepe, ampak nenavadne znamenitosti in nejasni obredi. Je občasno nepreviden ali neupravičeno sklepa in njegovi vodniki ali celo njegove lastne opombe včasih zavajajo; njegova poštenost je nesporna in njegova vrednost je brez primerjave.

Življenjepis

Pavzanias je bil rojen leta 110 v grški družini,[4] verjetno v Lidiji. Gotovo je poznal zahodne obale Male Azije, vendar so se njegova potovanja razširila daleč prek meja Jonije. Pred obiskom Grčije je bil v Antiohiji, Jafi, Jeruzalemu in na bregovih reke Jordan. V Egiptu je videl piramide, medtem ko so mu v Amonovem templju pokazali hvalnico, ki jo je temu svetišču poslal Pindar. V Makedoniji se zdi, da je videl domnevno grobnico Orfeja v Libetri. [5] V Italiji je videl nekaj mest v Kampanji ter čudesa Rima. Bil je eden prvih, ki je opisal ruševine Troje, Aleksandrije v Troadi in Miken.

Delo

Pavzaniasov Opis Grčije sestavlja deset knjig, vsaka je posvečena nekemu delu Grčije. Svojo turnejo začenja v Atiki, kjer prevladujejo mesto Atene in njene deme. Nadaljnje knjige opisujejo Korint (2. knjiga), Lakonijo (3.), Mesenijo (4.), Elido (5. in 6.), Ahajo (7.), Arkadijo (8.), Beocijo (9.), Fokido in Ozolsko Lokrido (10.). Spustil je ključne dele Grčije, npr. Kreto. Projekt je več kot topografski, to je kulturna geografija. Pavzanias poleg arhitekturnih in umetniških predmetov opisuje mitološke in zgodovinske temelje družbe, ki jih je ustvarila. Kot grški pisec pod pokroviteljstvom Rimskega cesarstva se je znašel v nerodnem kulturnem prostoru, nad slavo grške preteklosti, ki jo je navdušen opisal, in dejanskim stanjem Grčije v Rimskem cesarstvu kot prevladujoči imperialni sili. Njegovo delo poskuša najti usmeritev v prostoru in ugotoviti identiteto rimske Grčije.

Ni bil naravoslovec, čeprav je ponekod opisoval lastnosti grške pokrajine. Opazil je borovce na peščeni obali Elide, jelena in divjega prašiča v hrastovih gozdovih Feloje in vrane sredi ogromnih hrastovih dreves Alalkomene. To je predvsem v zadnjem delu, v katerem se Pavzanias dotika narave, divjih jagod Helikona, datljevih palm Avlisa in oljčnega olja v Titorei, pa tudi želv v Arkadiji in "belo-črne ptice" na gori Kileni.

Pavzanias najraje opisuje religiozno umetnost in arhitekturo Olimpije in Delfov. Tudi v najbolj osamljenih območjih Grčije je bil navdušen nad vsemi vrstami upodobitev bogov, svetih relikvij in mnogih drugih svetih in skrivnostnih predmetov. V Tebah je videl ščite tistih, ki so umrli v bitki pri Levktri, ruševine Pindarjeve hiše in kipe Hezioda, Ariona, Tamirasa in Orfeja v gaju Muz na Helikonu, portrete Korine pri Tanagri in Polibija v mestih Arkadije.

Pavzanias je imel nagon starinarja, kot je dejal njegov urednik Christian Habicht:

Na splošno je imel raje staro kot novo, sveto kot posvetno; veliko več piše o klasični kot o sodobni grški umetnosti, več o templjih, oltarjih in podobah bogov kot o javnih stavbah in kipih politikov. Nekatere veličastne in prevladujoče strukture, kot sta stoa kralja Atala v atenski agori (prenovil jo je Homer Thompson) ali eksedra Heroda Atika v Olimpiji, niso niti omenjene. [5]

Pavzaniasov turizem se v primerjavi z Baedekerjevim vodnikom ustavi za hip ob starodavnem obredu ali smiselnem mitu, način, ki je postal spet popularen v zgodnjem 19. stoletju. V topografskem delu Pavzanias nameni pozornost čudesom v naravi, znakom, ki kažejo posledice potresa, plimovanju, ledu na morju na severu in opoldanskemu soncu, ki ob poletnem solsticiju meče sence pri Sieni (Asuan). Medtem ko nikoli ne dvomi o obstoju bogov in junakov, včasih kritizira mite in legende, ki se nanašajo nanje. Njegovi opisi spomenikov umetnosti so preprosti in neolepšani. Dajejo vtis realnosti, njihova natančnost je potrjena iz ohranjenih ostalin. Je popolnoma odkrit v svoji izpovedni nevednosti.

Delo je zapustil blede sledi v znanem grškem korpusu. "Ni bilo brano," pravi Habicht, "ni ene same omemba avtorja, enega samega citata iz nje, niti šepeta pred Stefanom Bizantinskim v 6. stoletju, le dve ali tri sklicevanji na to v celotnem srednjem veku." [6] V resnici je grozilo, da bo delo izgubljeno v celoti: le trije izvodi Pavzaniasovih rokopisov so iz 15. stoletja, polni napak in pomanjkljivosti, odvisni smo od enega samega rokopisa, ki se je ohranil do kopiranja. Niccolò Niccoli je imel ta arhetip v Firencah leta 1418; ob njegovi smrti leta 1437 naj bi ga shranili v knjižnici San Marco v Firencah, po letu 1500 pa je izginil. [7] V 20. stoletju so arheologi ugotovili, da je bil Pavzanias zanesljiv vodnik po mestih, v katerih so izkopavali. [8] V 19. in zgodnjem 20. stoletju so ga klasicisti odklanjali, sledili so avtoritativnemu Wilamowitzu, ki mu je odvzel ves ugled, češ da ni obiskal večine mest, ki jih je opisal. Habicht leta 1985 opisuje, kako je Wilamowitz poskušal izpodbijati Pavzaniasa pred popotniki leta 1873. Arheologi pa so v celoti oprali čast Pavzaniasa.

Glej tudi

Sklici

  1. ↑ Historical and Ethnological Society of Greece, Aristéa Papanicolaou Christensen, The Panathenaic Stadium – Its History Over the Centuries (2003), p. 162
  2. ↑ Also known in Latin as Graecae descriptio; see Pereira, Maria Helena Rocha (ed.), Graecae descriptio, B. G. Teubner, 1829.
  3. ↑ One Hundred Greek Sculptors: Their Careers and Extant Works, introduction.
  4. ↑ Howard, Michael C (2012). Transnationalism in Ancient and Medieval Societies: The Role of Cross-Border Trade and Travel. McFarland. str. 178. ISBN 9780786490332. Pausanias was a 2nd century ethnic Greek geographer who wrote a description of Greece that is often described as being the world's first travel guide.
  5. ↑ Christian Habicht, "An Ancient Baedeker and His Critics: Pausanias' 'Guide to Greece'" Proceedings of the American Philosophical Society 129.2 (June 1985:220–224) p. 220.
  6. ↑ Habicht 1985:220.
  7. ↑ Aubrey Diller, "The Manuscripts of Pausanias The Manuscripts of Pausanias" Transactions and Proceedings of the American Philological Association 88 (1957):169–188.
  8. ↑ In this, Heinrich Schliemann was a maverick and forerunner: a close reading of Pausanias guided him to the royal tombs at Mycenae.

Sklici

Druga literatura

  • Akujärvi, Johanna 2005, Researcher, Traveller, Narrator: Studies in Pausanias' Periegesis (Stockholm). ISBN 91-22-02134-5.
  • Alcock, S.E., John F. Cherry, and J. Elsner 2001, Pausanias: Travel and Memory in Roman Greece (Oxford). ISBN 0-19-517132-2.
  • Arafat, Karim W. 1996, Pausanias' Greece: Ancient Artists and Roman Rulers (Cambridge). ISBN 0-521-60418-4.
  • Frateantonio, Christa, Religion und Städtekonkurrenz: zum politischen und kulturellen Kontext von Pausanias' Periegese (Berlin; New York: Walter de Gruyter, 2007) (Millennium-Studien, 23).
  • Habicht, Christian 1985, Pausanias' Guide to Ancient Greece (Berkeley). ISBN 0-520-06170-5.
  • Hutton, William 2005, Describing Greece: Landscape and Literature in the Periegesis of Pausanias (Cambridge). ISBN 0-521-84720-6.
  • Levi, Peter (tr.) 1984a, 1984b, Pausanias: Guide to Greece, 2 vols. (Penguin). Vol. 1 Central Greece ISBN 0-14-044225-1; vol. 2 Southern Greece ISBN 0-14-044226-X.
  • Pirenne-Delforge, Vincia, Retour à la source. Pausanias et la religion grecque (Liège: Centre international d’Étude de la religion Grecque Ancienne, 2008) (Kernos Suppléments, 20).
  • Pretzler, Maria. 2004, "Turning Travel into Text: Pausanias at work", Greece & Rome, Vol. 51, Issue 2, pp. 199–216.
  • Pretzler, Maria. 2007, Pausanias. Travel Writing in Ancient Greece (London). ISBN 978-0-7156-3496-7.

Zunanje povezave

Wikivir vsebuje izvorno besedilo o temi:

{wikiquote|Pausanias (geographer)}}

Wikimedijina zbirka ponuja več predstavnostnega gradiva o temi: Pavzanij (geograf).
Pridobljeno iz »https://sl.wikipedia.org/w/index.php?title=Pavzanij_(geograf)&oldid=4569904«