Velika litovska kneževina: Razlika med redakcijama

Izbrisana vsebina Dodana vsebina

Znotrajvrstično

Redakcija: 18:01, 29. januar 2016

Velika litovska kneževina (starobelorusko Великое князство Литовъское / Vialikoje Kniazstvo Litovskoje, poljsko Wielkie Księstwo Litewskie) je bila od 14. stoletja do leta 1795 država na območju današnje Litve, Belorusije ter deloma Ukrajine, Poljske (Podlaško vojvodstvo) in Rusije (Smolenska oblast). Velika kneževina se je imenovala litovska, ker so bili njeni vladarji litovskega rodu, čeprav so veliko večino prebivalcev države sestavljali Slovani, uradni jezik pa je dolgo bila beloruščina (v njej so nastali najpomembnejši in najobsežnejši dokumenti Velike kneževine), ki jo je potem v tej vlogi zamenjala poljščina.

V 14. stoletju je Velika litovska kneževina bila zadnja poganska država v Evropi.

Leta 1386 je veliki knez Jogaila (drugi različici imena sta Jagiełło in Jahajła) sprejel krščansko vero, krstno ime Vladislovas / Władysław in postal tudi kralj sosednje Poljske. Že leto prej sta obe državi podpisali pogodbo o personalni uniji.

Leta 1569 sta se Velika litovska kneževina in Kraljevina Poljska zedinili v Republiko obeh Narodov, v okviru katere je Velika kneževina vse do konca obstoja skupne države (1795) ohranila enakopravni položaj.

Leta 1795 so Avstrija, Rusija in Prusija že tretjič v dvaindvajsetih letih istočasno napadle Republiko obeh Narodov, jo dokončno premagale ter razdelile medse njeno ozemlje. Takrat je skoraj celo ozemlje Velike Litovske kneževine anektriala Rusija, Prusiji je pripadel samo majhen kos zahodne Litve.

Wikimedijina zbirka ponuja več predstavnostnega gradiva o temi: Velika litovska kneževina.

Ta zgodovinski članek je škrbina. Pomagajte Wikipediji in ga razširite.

@@ Vrstica 1: / Vrstica 1: @@
 [[Slika:Lithuanian state in 13-15th centuries.png|thumb|Zemljevid Velike Litovske kneževine]]
-'''Velika litovska kneževina''' ([[litovščina|litovsko]] ''Lietuvos Didžioji Kunigaikštystė'', [[beloruščina|belorusko]] ''Vialikaje kniastva Litoŭskaje''/''Вялiкае княства Лiтоўскае'') je bila od [[14. stoletje|14. stoletja]] do leta [[1795]] država na območju današnje [[Litva|Litve]], [[Belorusija|Belorusije]] ter deloma [[Ukrajina|Ukrajine]], [[Poljska|Poljske]] ([[Podlaško vojvodstvo]]) in [[Rusija|Rusije]] ([[Smolenska oblast]]). Velika kneževina se je imenovala litovska, ker so bili njeni vladarji litovskega rodu, čeprav so veliko večino prebivalcev države sestavljali [[Slovani]], uradni jezik pa je dolgo bila [[beloruščina]] (v njej so nastali najpomembnejši in najobsežnejši dokumenti Velike kneževine), ki jo je potem v tej vlogi zamenjala [[poljščina]].
+'''Velika litovska kneževina''' ([[Stará bieloruština|starobelorusko]] ''Великое князство Литовъское'' / ''Vialikoje Kniazstvo Litovskoje'', {{jezik-pl|Wielkie Księstwo Litewskie}}) je bila od [[14. stoletje|14. stoletja]] do leta [[1795]] država na območju današnje [[Litva|Litve]], [[Belorusija|Belorusije]] ter deloma [[Ukrajina|Ukrajine]], [[Poljska|Poljske]] ([[Podlaško vojvodstvo]]) in [[Rusija|Rusije]] ([[Smolenska oblast]]). Velika kneževina se je imenovala litovska, ker so bili njeni vladarji litovskega rodu, čeprav so veliko večino prebivalcev države sestavljali [[Slovani]], uradni jezik pa je dolgo bila [[beloruščina]] (v njej so nastali najpomembnejši in najobsežnejši dokumenti Velike kneževine), ki jo je potem v tej vlogi zamenjala [[poljščina]].
 V [[14. stoletje|14. stoletju]] je Velika litovska kneževina bila zadnja poganska država v Evropi.