Franc Leskošek: Razlika med redakcijama

Franc Leskošek
Franc Leskošek
	Leskošek leta 1961 ob govoru v Ljubljani
Rojstvo	9. december 1897; Celje
Smrt	5. junij 1983 (85 let); Ljubljana
Državljanstvo	SFRJ; Kraljevina Jugoslavija; Avstro-Ogrska
Poklic	politični komisar, politik, partizan, častnik

Pregledujte zgodovino interaktivno

← Starejše urejanje Novejše urejanje →

Izbrisana vsebina Dodana vsebina

VizualnoVikibesedilo

Znotrajvrstično

Redakcija: 16:34, 28. januar 2016

Franc Leskošek (partizansko ime Luka), slovenski častnik in politik, * 9. december 1897 Celje, † 5. junij 1983, Ljubljana.

Življenjepis

Franc Leskošek - Luka je leta 1926 kot delavec vstopil v Komunistično partijo Jugoslavije (KPJ). Od leta 1932 je skupaj z Edvardom Kardeljem in Borisom Kidričem postal eden od vodilnih slovenskih komunistov. Leta 1935 je skupaj s Kardeljem odpotoval v Sovjetsko zvezo, kjer je delal za Kominterno. Po tem, ko je Stalin leta 1937 za novega generalnega sekretarja KPJ določil Josipa Broza Tita, ga je slednji skupaj s Kardeljem imenoval za člana politbiroja Centralnega komiteja KPJ. Leskošek si je na področju notranje politike prizadeval za komunistično revolucijo v Sloveniji oziroma Jugoslaviji, za rušenje izvoljene jugoslovanske vlade in ukinitev vseh slovenskih političnih strank. Na področju zunanje politike je podpiral politiko Stalina in Sovjetske zveze ter nasprotoval fašizmu, nacizmu in Zahodnim demokracijam kot imperialističnim in kapitalističnim silam. Po ustanovitvi slovenskih partizanskih enot leta 1941, ga je Kardelj imenoval za poveljnika glavnega štaba partizanskih odredov Slovenije. Kot odposlanec se je udeležil Zbora odposlancev slovenskega naroda v Kočevju. Po vojni, ko so komunisti prevzeli oblast je bil leta 1946 imenovan za sekretarja Centralnega komiteja Komunistične partije Slovenije. V letih od 1947 do 1953 je bil član zvezne jugoslovanske vlade, podpredsednik jugoslovanske ljudske skupščine. Komunistična oblast ga je odlikovala z vsemi najvišjimi državnimi odlikovanji.

Odlikovanja

Komunistična partija Slovenije ga je razglasila za častnega občana mest Celje in Maribor.

Viri

Nenad Bjeloš: Odlikovani Slovenci 1944-1950. v Vojnozgodovinski zbornik št. 9, str. 90-97. Logatec, 2002

Glej tudi

Wikimedijina zbirka ponuja več predstavnostnega gradiva o temi: Franc Leskošek.

Ta članek o vojaški osebnosti je škrbina. Pomagajte Wikipediji in ga razširite.

↑ ^1,0 ^1,1 https://www.obrazislovenskihpokrajin.si/oseba/leskosek-luka-franc/

[[https://www.obrazislovenskihpokrajin.si/oseba/leskosek-luka-franc/_https://www.obrazislovenskihpokrajin.si/oseba/leskosek-luka-franc/]&lt;span_class=&quot;wef_low_priority_links&quot;&gt;&lt;/span&gt;&lt;div_style=&quot;display:none&quot;&gt;&lt;/div&gt;-1] 1,0 ^1,1 https://www.obrazislovenskihpokrajin.si/oseba/leskosek-luka-franc/

[1]

@@ Vrstica 3: / Vrstica 3: @@
 == Življenjepis ==
-Franc Leskošek - Luka je leta 1926 kot delavec vstopil v [[Komunistična partija Jugoslavije|Komunistično partijo Jugoslavije]] (KPJ). Od leta 1932 je skupaj z [[Edvard Kardelj|Edvardom Kardeljem]] in [[Boris Kidrič|Borisom Kidričem]] postal eden od vodilnih slovenskih komunistov. Leta 1935 je skupaj s Kardeljem odpotoval v [[Sovjetska zveza|Sovjetsko zvezo]], kjer je delal za [[Kominterna|Kominterno]]. Po tem, ko je [[Josip Visarijonovič Džugašvili|Stalin]] leta 1937 za novega generalnega sekretarja KPJ določil [[Josip Broz Tito|Josipa Broza Tita]], ga je slednji skupaj s Kardeljem imenoval za člana politbiroja Centralnega komiteja KPJ. Leskošek si je na področju notranje politike prizadeval za komunistično revolucijo v [[Slovenija|Sloveniji]] oziroma [[Kraljevina Jugoslavija|Jugoslaviji]], za rušenje izvoljene jugoslovanske vlade in ukinitev vseh slovenskih političnih strank. Na področju zunanje politike je podpiral politiko Stalina in Sovjetske zveze ter nasprotoval [[fašizem|fašizmu]], [[nacizem|nacizmu]] in Zahodnim [[demokracija]]m kot [[imperializem|imperialističnim]] in [[kapitalizem|kapitalističnim]] silam. Po ustanovitvi slovenskih [[Narodnoosvobodilni boj|partizanskih enot]] leta 1941, ga je Kardelj imenoval za poveljnika glavnega štaba partizanskih odredov Slovenije, za kar pa ni bil sposoben. V začasno osvobojeni Zgornji Savinjski dolini je živel kot "partizanski vojvoda", kmetije so mu pod grožnjo z orožjem morale zagotavljati najboljšo prehrano, pri Fluderniku nad Ljubnim je imel celo lahke ženske za zabavo. Kot odposlanec se je udeležil [[Zbor odposlancev slovenskega naroda v Kočevju|Zbora odposlancev slovenskega naroda v Kočevju]]. Po vojni, ko so komunisti prevzeli oblast je bil leta 1946 imenovan za sekretarja Centralnega komiteja Komunistične partije Slovenije. V letih od 1947 do 1953 je bil član zvezne jugoslovanske vlade, podpredsednik jugoslovanske ljudske skupščine. Komunistična oblast ga je odlikovala z vsemi najvišjimi državnimi odlikovanji.
+Franc Leskošek - Luka je leta 1926 kot delavec vstopil v [[Komunistična partija Jugoslavije|Komunistično partijo Jugoslavije]] (KPJ). Od leta 1932 je skupaj z [[Edvard Kardelj|Edvardom Kardeljem]] in [[Boris Kidrič|Borisom Kidričem]] postal eden od vodilnih slovenskih komunistov. Leta 1935 je skupaj s Kardeljem odpotoval v [[Sovjetska zveza|Sovjetsko zvezo]], kjer je delal za [[Kominterna|Kominterno]]. Po tem, ko je [[Josip Visarijonovič Džugašvili|Stalin]] leta 1937 za novega generalnega sekretarja KPJ določil [[Josip Broz Tito|Josipa Broza Tita]], ga je slednji skupaj s Kardeljem imenoval za člana politbiroja Centralnega komiteja KPJ. Leskošek si je na področju notranje politike prizadeval za komunistično revolucijo v [[Slovenija|Sloveniji]] oziroma [[Kraljevina Jugoslavija|Jugoslaviji]], za rušenje izvoljene jugoslovanske vlade in ukinitev vseh slovenskih političnih strank. Na področju zunanje politike je podpiral politiko Stalina in Sovjetske zveze ter nasprotoval [[fašizem|fašizmu]], [[nacizem|nacizmu]] in Zahodnim [[demokracija]]m kot [[imperializem|imperialističnim]] in [[kapitalizem|kapitalističnim]] silam. Po ustanovitvi slovenskih [[Narodnoosvobodilni boj|partizanskih enot]] leta 1941, ga je Kardelj imenoval za poveljnika glavnega štaba partizanskih odredov Slovenije. Kot odposlanec se je udeležil [[Zbor odposlancev slovenskega naroda v Kočevju|Zbora odposlancev slovenskega naroda v Kočevju]]. Po vojni, ko so komunisti prevzeli oblast je bil leta 1946 imenovan za sekretarja Centralnega komiteja Komunistične partije Slovenije. V letih od 1947 do 1953 je bil član zvezne jugoslovanske vlade, podpredsednik jugoslovanske ljudske skupščine. Komunistična oblast ga je odlikovala z vsemi najvišjimi državnimi odlikovanji.
 ==Odlikovanja==