Šparta (mesto): Razlika med redakcijama

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Pregledujte zgodovino interaktivno
← Starejše urejanjeNovejše urejanje →
Izbrisana vsebina Dodana vsebina
VizualnoVikibesedilo
Ljuba brank (pogovor | prispevki)
57.068 urejanj
mBrez povzetka urejanja
Brez povzetka urejanja
Vrstica 5: Vrstica 5:
|motto =
|motto =
|image_skyline= ModernSparta.jpg
|image_skyline= ModernSparta.jpg
|caption_skyline=Center mesta
|caption_skyline= Center mesta
|image_flag =
|image_flag =
|image_seal =
|image_seal =
Vrstica 48: Vrstica 48:
}}
}}


'''Šparta''', uradno '''Sparti''' (grški: Σπάρτη, ''Sparti'') je mesto v [[Lakonija|Lakoniji]], [[Grčija]]. Leži na mestu [[Antična Šparta|antične Šparte]]. Populacija občine v letu 2011 je znašala 35.259, od tega jih 17.408 živi v samem mestu.
'''Šparta''' (grško Σπάρτη, ''Sparti'') je mesto v [[Lakonija|Lakoniji]] v [[Grčija|Grčiji]], prav tam, kjer je bila [[Antična Šparta|antična Šparta]]. Leta 2011 je imela občina 35.259 prebivalcev, od tega 17.408 prebivalcev živi v samem mestu.


== Zgodovina ==
== Zgodovina ==
{{glavni|Antična Šparta}}
{{glavni|Antična Šparta}}
[[File:Estatua ReyLeonidas-Esparta.jpg|thumb|left|200px|Kip kralja Leonidasa.]]
[[File:Estatua ReyLeonidas-Esparta.jpg|thumb|left|200px|Kip kralja Leonidasa]]


Od antičnih časov po upadu slavne [[Antična Šparta|Antične Šparte]] do moderne dobe, je na mestu stare Šparta životarilo majhno mestece z nekaj tisoč ljudmi, ki so živeli v senci [[Mistra|Mistre]], bolj pomembnega srednjeveškega grškega naselja v bližini. Družina Palajologos (zadnja bizantinska grška dinastija) je tudi živela v Mistri. Leta 1834, po [[Grška osamosvojitvena vojna|grški vojni za neodvisnost]], je grški kralj Oto odredil, da naj se mestece razširi v mesto.
Od antičnih časov je bilo po upadu slavne [[Antična Šparta|antične Šparte]] do moderne dobe tu majhno mestece z nekaj tisoč ljudmi, ki so živeli v senci [[Mistra|Mistre]], pomembnejšega srednjeveškega grškega naselja v bližini. Tudi družina Paleolog (zadnja bizantinska grška dinastija) je živela v Mistri. Po [[Grška osamosvojitvena vojna|grški vojni za neodvisnost]] je leta 1834 grški kralj Oto odredil, naj se mestece razširi v mesto.


== Glavne znamenitosti ==
== Glavne znamenitosti ==
[[File:Sparti in-river-Eurotas-valley flanked-by-Taygetos-mountains.jpg|thumb|Antično gledališče s gorovjem Taygetus v ozadju.]]
[[File:Sparti in-river-Eurotas-valley flanked-by-Taygetos-mountains.jpg|thumb|Antično gledališče z gorovjem Tajget v ozadju]]
V centru mesta se nahaja Arheološki muzej in v severozahodnem koncu grobnica [[Leonidas]]a, znana tudi kot Leonidajon. Tam pred templjem je taverna z imenom Leonidas. Cerkev je na jugozahodnem koncu. Severno od modernega mesta se začenjajo ruševine Antične Šparte. Vstop je na južnih vratih akropole, znanih kot Lakedemonija, obstaja še Rotunda, gledališče in tempelj [[Atena|Atene]] Halkjojkos na zahodu. Na severu je samostanska cerkev Osios Nikonas iz 10. stoletja. Izhod iz akropole skozi severna vrata vodi do ostankov najstarejših antičnih zidov, Heroona in [[Likurg]]ovega oltarja, medtem ko je na vzhodu [[Tempelj Artemide Ortije]].
V središču mesta je Arheološki muzej in v severozahodnem koncu grobnica [[Leonidas]]a, znana tudi kot Leonidajon. Pred templjem je taverna z imenom Leonidas. Cerkev je na jugozahodnem koncu. Severno od sodobnega mesta se začenjajo ruševine antične Šparte. Vstop je na južnih vratih akropole, znanih kot Lakedemonija, vidni so ostanki rotunde, gledališča in templja [[Atena|Atene]] Halkiokos na zahodu. Na severu je samostanska cerkev Osiosa Nikonasa iz 10. stoletja. Izhod iz akropole skozi severna vrata vodi do ostankov najstarejših antičnih zidov, Heroona in [[Likurg]]ovega oltarja, medtem ko je na vzhodu [[tempelj Artemide Ortije]].


Muzej oliv in grškega oljčnega olja na jugozahodnem koncu prikazuje kulturo oljk in tehnologijo predelave.
Muzej oljk in grškega oljčnega olja na jugozahodnem koncu prikazuje kulturo oljk in tehnologijo predelave.


=== Znamenitosti kulturnega pomena ===
=== Znamenitosti kulturnega pomena ===
* Muzej oliv in grškega oljčnega olja v Šparti v ulici Othonos-Amalias 129 [http://www.oliveoilmuseums.gr/ecportal.asp?id=55&nt=18&lang=2]
* Muzej oljk in grškega oljčnega olja v Šparti v ulici Otonos Amalias 129 [http://www.oliveoilmuseums.gr/ecportal.asp?id=55&nt=18&lang=2]
* Arheološki muzej Šparte
* Arheološki muzej Šparte
• Arheološki muzej Mistre - ustanovil ga je Gabriel Lilianthal v poznem 19. stoletju
• Arheološki muzej Mistre − ustanovil ga je Gabriel Lilianthal v poznem 19. stoletju
• Manousakeio muzej urbanega in ljudskega življenja [http://www.exploresparta.gr/tourism/en/manousakeion-museum/]
• Manusakisov muzej mestnega in ljudskega življenja [http://www.exploresparta.gr/tourism/en/manousakeion-museum/]
• Koumantareiosova umetnostna galerija [http://www.exploresparta.gr/tourism/en/koumantareios-art-gallery-of-sparta/]
• Kumantarosova umetnostna galerija [http://www.exploresparta.gr/tourism/en/koumantareios-art-gallery-of-sparta/]


== Geografija ==
== Geografija ==
[[File:Eurotas.JPG|thumb|left|200px|Reka Evrotaszunaj mesta.]]
[[File:Eurotas.JPG|thumb|left|200px|Reka Evrotas zunaj mesta]]
[[File:Modern sparti 03.JPG|thumb|Moderna Šparta]]
[[File:Modern sparti 03.JPG|thumb|Sodobna Šparta]]
[[File:Modern sparti 01.JPG|thumb|Ulica v Šparti]]
[[File:Modern sparti 01.JPG|thumb|Ulica v Šparti]]
Sodobna Šparta, glavno mesto prefekture [[Lakonija]], leži na vzhodnem vznožju gore Taygetos v dolini reke Evrotas. Mesto je bilo zgrajeno na mestu antične Šparte. Vzhodno od mesta stoji gorovje Parnonas, ki je pretežno gozdnata z grškimi smrekami in drugimi borovci.
Sodobna Šparta, glavno mesto prefekture [[Lakonija]], leži na vzhodnem vznožju gore Tajget v dolini reke Evrotas. Mesto je bilo zgrajeno tam, kjer je bila antična Šparta. Vzhodno od mesta je gorovje Parnon, ki je pretežno gozdnato območje z grškimi smrekami in drugimi borovci.


Začetki moderne Šparta segajo v 20. oktober 1834, ko je kralj Oto Grški izdal odlok o gradnji novega mesta. Bavarski mestni načrtovalci, ki jih je vodil Fr. Stauffert, so načrtovali mesto s 100.000 prebivalci, ki bi temeljilo na neoklasicističnem arhitekturnem modelu.
Začetki sodobne Šparte segajo v 20. oktober 1834, ko je grški kralj Oto izdal odlok o gradnji novega mesta. Bavarski mestni načrtovalci, ki jih je vodil Fr. Stauffert, so načrtovali mesto s 100.000 prebivalci, ki bi temeljilo na neoklasicističnem arhitekturnem modelu.


Danes Šparta ohranja svoj dober dizajn, ki se ponaša z velikimi trgi in širokimi ulicami, z drevesi, medtem ko je veliko starejših stavb v odličnem stanju. Mesto Šparta je gospodarsko, upravno in kulturno središče Lakonije. Ključni dejavnik pri napredku razvoja mesta je delovanje dveh oddelkov Peloponeške Univerze in oddelek Tehnološko pedagoškega inštituta.
Danes Šparta ohranja svoj dobro obliko, ki se ponaša z velikimi trgi in širokimi ulicami, drevesi, medtem ko je veliko starejših stavb v odličnem stanju. Mesto Šparta je gospodarsko, upravno in kulturno središče Lakonije. Ključni dejavnik pri napredku razvoja mesta je delovanje dveh oddelkov Peloponeške univerze in oddelka Tehnološko-pedagoškega inštituta.


Centralno lokacijo ima Glavni trg, kjer prevladuje najbolj impozantna neoklasičistična stavba v Šparti, Mestna hiša. Mestna hiša je bila zgrajena leta 1909, nosi podpis grškega arhitekta G. Katsarosa. <ref>{{cite web|title=Modern day Sparta|url=http://www.exploresparta.gr/tourism/en/sparta/|accessdate=2014-09-06}}</ref> V času monarhije (ki je bila odpravljena z referendumom leta 1973), se je naziv vojvoda Šparte uporabljal za grške prince, διάδοχος (''diádokhos'').
Osrednjo lego ima Glavni trg, na katerem prevladuje najveličastnejša neoklasicistična stavba v Šparti, Mestna hiša. Zgrajena je bila leta 1909, je delo grškega arhitekta G. Katsarosa. <ref>{{cite web|title=Modern day Sparta|url=http://www.exploresparta.gr/tourism/en/sparta/|accessdate=2014-09-06}}</ref> V času monarhije (ki je bila odpravljena z referendumom leta 1973) se je naslov vojvoda Šparte uporabljal za grške prince, διάδοχος (''diádohos'').


== Podnebje ==
== Podnebje ==
Mesto Šparta ima sončno in toplo sredozemsko podnebje ([[Köppnova podnebna klasifikacija|KÖPPEN]] CSA). Zime so blage in hladne, medtem ko so poletja še posebej vroča. Januar ima najvišje temperature okoli 14 °C, medtem ko julij pomeni najvišje temperature okoli 36 °C. <ref>{{cite web|title= Meteoclub.gr|url=http://www.meteoclub.gr/themata/egkyklopaideia/6125-sparti-h-yperdynami-ths-kalokairinhs-zesths-stin-ellada|accessdate=2014-09-05}}</ref> Šparta je znana po žgoči poletni vročini. V juliju 2012 je mesto registriralo poprečno temperaturo 38,3 °C, kar je bila najvišja povprečna mesečna temperatura v Grčiji. <ref>{{cite web|title= N.O.A July 2012 bulletin|url=http://cirrus.meteo.noa.gr/forecast/deltio_noa072012.pdf|accessdate=2013-01-20}}</ref>
Mesto Šparta ima sončno in toplo sredozemsko podnebje ([[Köppnova podnebna klasifikacija|KÖPPEN]] CSA). Zime so blage in hladne, medtem ko so poletja še posebej vroča. Januar ima najvišje temperature okoli 14 °C, medtem ko so julija najvišje temperature okoli 36 °C. <ref>{{cite web|title= Meteoclub.gr|url=http://www.meteoclub.gr/themata/egkyklopaideia/6125-sparti-h-yperdynami-ths-kalokairinhs-zesths-stin-ellada|accessdate=2014-09-05}}</ref> Šparta je znana po žgoči poletni vročini. Julija 2012 je imelo mesto povprečno temperaturo 38,3 °C, kar je bila najvišja povprečna mesečna temperatura v Grčiji. <ref>{{cite web|title= N.O.A July 2012 bulletin|url=http://cirrus.meteo.noa.gr/forecast/deltio_noa072012.pdf|accessdate=2013-01-20}}</ref>


== Občina ==
== Občina ==
Občina Šparta je ob reformi lokalne samouprave 2011 nastala z združitvijo naslednjih 7 bivših občin, ki so postale občinske enote: <ref name=Kallikratis>[http://www.kedke.gr/uploads2010/FEKB129211082010_kallikratis.pdf Kallikratis law] Greece Ministry of Interior</ref>
Občina Šparta je ob reformi lokalne samouprave 2011 nastala z združitvijo sedmih nekdanjih občin, ki so postale občinske enote: <ref name=Kallikratis>[http://www.kedke.gr/uploads2010/FEKB129211082010_kallikratis.pdf Kallikratis law] Greece Ministry of Interior</ref>
*Faris
*Faris
*Karja
*Karjes
*Mistra
*Mistra
*Ojnunt
*Ojnuntas
*Pelana
*Pelana
*Šparta
*Šparta
*Terapna
*Terapne


==Prebivalstvo==
==Prebivalstvo==
{|class="wikitable"
{|class="wikitable"
|-
|-
! Year !! Town !! Municipal unit !! Municipality
! Leto !! Mesto !! Mestna enota !! Mestna občina
|-
|-
| 1961 || 10,412 || — || —
| 1961 || 10.412 || — || —
|-
|-
| 1981 || 12,975 || — || —
| 1981 || 12.975 || — || —
|-
|-
| 1991 || 13,011 || 16,322 || —
| 1991 || 13.011 || 16.322 || —
|-
|-
| 2001 || 14,817 || 19,567 || —
| 2001 || 14.817 || 19.567 || —
|-
|-
| 2011 || 17,408 || 19,854 || 35,259
| 2011 || 17.408 || 19.854 || 35.259
|}
|}


== Dogodki ==
== Dogodki ==
[[Špartatlon]] poteka vsakega septembra od leta 1983 dalje. To je ultra[[maraton]] z začetkom v Atenah in zaključnem delu v Šparti, dolžine 246 km, s številnimi mednarodnimi udeleženci, vključno Slovenci (Dušan Mravlje, Miha Podgornik, Ruth Podgornik Reš).
[[Špartatlon]] je vsako leto septembra od leta 1983 dalje. Ultra[[maraton]] se začne v Atenah in konča v Šparti, dolg je 246 km, s številnimi mednarodnimi udeleženci, vključno s Slovenci (Dušan Mravlje, Miha Podgornik, Ruth Podgornik Reš).


==Pobratena mesta==
==Pobratena mesta==

Redakcija: 00:49, 26. januar 2016

Šparta

Σπάρτη
Spárti
Šparta se nahaja v Grčija
Šparta
Šparta
Lega v Grčiji
Koordinati: 37°4′0″N 22°26′0″E / 37.06667°N 22.43333°E / 37.06667; 22.43333
PokrajinaPeloponez
PrefekturaLakonija
Ustanovljeno20. oktober 1834
Upravljanje
 • županStavros Argeitakos (od 2012)
Površina
 • Mesto230 km2
Nadm. višina
200 m
Prebivalstvo
 (2011)
 • Urbano
17.408
 • Metropolitansko obm.
35.259
Časovni pasUTC+2 (EET)
 • Poletni+1
Poštne števike
23100
Omrežna skupina27300
Spletna stran[[1] [2]]

Šparta (grško Σπάρτη, Sparti) je mesto v Lakoniji v Grčiji, prav tam, kjer je bila antična Šparta. Leta 2011 je imela občina 35.259 prebivalcev, od tega 17.408 prebivalcev živi v samem mestu.

Zgodovina

Glavni članek: Antična Šparta.
Slika:Estatua ReyLeonidas-Esparta.jpg
Kip kralja Leonidasa

Od antičnih časov je bilo po upadu slavne antične Šparte do moderne dobe tu majhno mestece z nekaj tisoč ljudmi, ki so živeli v senci Mistre, pomembnejšega srednjeveškega grškega naselja v bližini. Tudi družina Paleolog (zadnja bizantinska grška dinastija) je živela v Mistri. Po grški vojni za neodvisnost je leta 1834 grški kralj Oto odredil, naj se mestece razširi v mesto.

Glavne znamenitosti

Antično gledališče z gorovjem Tajget v ozadju

V središču mesta je Arheološki muzej in v severozahodnem koncu grobnica Leonidasa, znana tudi kot Leonidajon. Pred templjem je taverna z imenom Leonidas. Cerkev je na jugozahodnem koncu. Severno od sodobnega mesta se začenjajo ruševine antične Šparte. Vstop je na južnih vratih akropole, znanih kot Lakedemonija, vidni so ostanki rotunde, gledališča in templja Atene Halkiokos na zahodu. Na severu je samostanska cerkev Osiosa Nikonasa iz 10. stoletja. Izhod iz akropole skozi severna vrata vodi do ostankov najstarejših antičnih zidov, Heroona in Likurgovega oltarja, medtem ko je na vzhodu tempelj Artemide Ortije.

Muzej oljk in grškega oljčnega olja na jugozahodnem koncu prikazuje kulturo oljk in tehnologijo predelave.

Znamenitosti kulturnega pomena

  • Muzej oljk in grškega oljčnega olja v Šparti v ulici Otonos Amalias 129 [3]
  • Arheološki muzej Šparte

• Arheološki muzej Mistre − ustanovil ga je Gabriel Lilianthal v poznem 19. stoletju • Manusakisov muzej mestnega in ljudskega življenja [4] • Kumantarosova umetnostna galerija [5]

Geografija

Reka Evrotas zunaj mesta
Sodobna Šparta
Ulica v Šparti

Sodobna Šparta, glavno mesto prefekture Lakonija, leži na vzhodnem vznožju gore Tajget v dolini reke Evrotas. Mesto je bilo zgrajeno tam, kjer je bila antična Šparta. Vzhodno od mesta je gorovje Parnon, ki je pretežno gozdnato območje z grškimi smrekami in drugimi borovci.

Začetki sodobne Šparte segajo v 20. oktober 1834, ko je grški kralj Oto izdal odlok o gradnji novega mesta. Bavarski mestni načrtovalci, ki jih je vodil Fr. Stauffert, so načrtovali mesto s 100.000 prebivalci, ki bi temeljilo na neoklasicističnem arhitekturnem modelu.

Danes Šparta ohranja svoj dobro obliko, ki se ponaša z velikimi trgi in širokimi ulicami, drevesi, medtem ko je veliko starejših stavb v odličnem stanju. Mesto Šparta je gospodarsko, upravno in kulturno središče Lakonije. Ključni dejavnik pri napredku razvoja mesta je delovanje dveh oddelkov Peloponeške univerze in oddelka Tehnološko-pedagoškega inštituta.

Osrednjo lego ima Glavni trg, na katerem prevladuje najveličastnejša neoklasicistična stavba v Šparti, Mestna hiša. Zgrajena je bila leta 1909, je delo grškega arhitekta G. Katsarosa. [1] V času monarhije (ki je bila odpravljena z referendumom leta 1973) se je naslov vojvoda Šparte uporabljal za grške prince, διάδοχος (diádohos).

Podnebje

Mesto Šparta ima sončno in toplo sredozemsko podnebje (KÖPPEN CSA). Zime so blage in hladne, medtem ko so poletja še posebej vroča. Januar ima najvišje temperature okoli 14 °C, medtem ko so julija najvišje temperature okoli 36 °C. [2] Šparta je znana po žgoči poletni vročini. Julija 2012 je imelo mesto povprečno temperaturo 38,3 °C, kar je bila najvišja povprečna mesečna temperatura v Grčiji. [3]

Občina

Občina Šparta je ob reformi lokalne samouprave 2011 nastala z združitvijo sedmih nekdanjih občin, ki so postale občinske enote: [4]

  • Faris
  • Karja
  • Mistra
  • Ojnunt
  • Pelana
  • Šparta
  • Terapna

Prebivalstvo

Leto Mesto Mestna enota Mestna občina
1961 10.412 — —
1981 12.975 — —
1991 13.011 16.322 —
2001 14.817 19.567 —
2011 17.408 19.854 35.259

Dogodki

Špartatlon je vsako leto septembra od leta 1983 dalje. Ultramaraton se začne v Atenah in konča v Šparti, dolg je 246 km, s številnimi mednarodnimi udeleženci, vključno s Slovenci (Dušan Mravlje, Miha Podgornik, Ruth Podgornik Reš).

Pobratena mesta

Šparta je pobratena z:

Sklici

  1. ↑ »Modern day Sparta«. Pridobljeno 6. septembra 2014.
  2. ↑ »Meteoclub.gr«. Pridobljeno 5. septembra 2014.
  3. ↑ »N.O.A July 2012 bulletin« (PDF). Pridobljeno 20. januarja 2013.
  4. ↑ Kallikratis law Greece Ministry of Interior

Zunanje povezave

Wikimedijina zbirka ponuja več predstavnostnega gradiva o temi: Šparta (mesto).
Pridobljeno iz »https://sl.wikipedia.org/w/index.php?title=Šparta_(mesto)&oldid=4565554«