Seznam grških templjev: Razlika med redakcijama
m (GR) File renamed: File:Temple Of Olmpian Zeus retouched.jpg → File:Temple Of Olympian Zeus - Olympieion (retouched).jpg File renaming criterion #3: To correct obvious errors in file names, including... |
|||
Vrstica 180: | Vrstica 180: | ||
|{{ntsh|1 }}Dorski ''peripter heksastil'' zgrajen s 17 stebri na vsaki strani in dodatno vrsto stebrov na vzhodnem koncu. Stebri na straneh so zelo blizu skupaj.<ref name=B38/> |
|{{ntsh|1 }}Dorski ''peripter heksastil'' zgrajen s 17 stebri na vsaki strani in dodatno vrsto stebrov na vzhodnem koncu. Stebri na straneh so zelo blizu skupaj.<ref name=B38/> |
||
|- |
|- |
||
| [[File:Temple Of |
| [[File:Temple Of Olympian Zeus - Olympieion (retouched).jpg|200px]] |
||
|{{sort|ZeusAthens|[[Tempelj Olimpskega Zevsa, Atene|Tempelj <br> Olimpskega Zevsa]]}} |
|{{sort|ZeusAthens|[[Tempelj Olimpskega Zevsa, Atene|Tempelj <br> Olimpskega Zevsa]]}} |
||
|{{sort|AAthens|Grčija:<br> [[Atene]]}}<br>{{small|{{coord|37.96934|23.73310}}}} |
|{{sort|AAthens|Grčija:<br> [[Atene]]}}<br>{{small|{{coord|37.96934|23.73310}}}} |
Redakcija: 01:52, 24. januar 2016
Ta seznam antičnih grških templjev zajema templje, ki so jih grški ljudje zgradili od 6. st. pr. n. št. do 2. st. n. št. v celinski Grčiji in v grških mestih na Egejskih otokih, v Mali Aziji, na Siciliji in v Italiji povsod tam, kjer so bile grške kolonije in so uveljavili grško kulturo. Starogrška arhitektura je bila zelo urejenih oblik, konstrukcije so bile "stebri in preklade". Poznani so trije jasno opredeljeni slogi:dorski red, ki ga najdemo po vsej Grčiji, na Siciliji in v Italiji; jonski red v Mali Aziji, s nekaj primeri v Grčiji in bolj bogato okrašen korintski red, ki se je uporabljal na začetku samo za notranjosti, postajal pa je vse bolj pogost v helenističnem obdobju od 1. stoletja pred našim štetjem dalje in so ga v veliki meri uporabljali rimski arhitekti.
Vsak starodavni grški tempelj je bil posvečen posebnemu bogu iz panteona in je bil uporabljen kot prostor za obrede. Za razliko od cerkva, notranji prostor ni bil uporabljen kot mesto zbiranja, ampak prostor za zakladnico in velik kultni kip božanstva.
Terminologija
Večina starogrških templjev je pravokotne oblike, približno dvakrat daljši, kot široki, z nekaterimi izjemami, kot je ogromen tempelj Olimpskega Zevsa v Atenah z dolžino skoraj 2 1/2 kratnik širine. Številni ohranjeni so templji krožne oblike in se imenujejo tolos. [1] Najmanjši templji so manj kot 25 metrov dolgi ali v primeru krožnih tolos takega premera. Velika večina templjev je dolga med 30-60 metrov. Majhna skupina dorskih templjev, vključno s Partenonom, je dolga med 60-80 metrov. Največji templji, predvsem jonski in korintski so dolgi med 90-120 metrov.
Tlorisi starogrških templjev Zgoraj: 1. Templum in antis, 2. dvojni templum in antis, 3. tolos, 4. prostilos tetrastil, 5. amfiprostil tetrastil, Spodaj: 6. dipter oktastil, 7. peripter heksastil, 8. psevdoperipter heksastl, 9. psevdodipter oktastil
Tempelj se dviga iz stopničaste baze ali stilobata, ki dvigne strukturo nad tlemi, na kateri stoji. Zgodnji primeri, kot je Zevsov tempelj v Olimpiji, ima dve stopnici, vendar ima večina, kot Partenon, tri, z izjemo Apolonovega templja v Didimi, ki jih ima šest. [2] V jedru stavbe je zidan naos, v katerem je cela, prostor v katerem je stal kip boga. Cela ima na običajno verando ali pronaos in včasih še drugo sobo ali antenaos, ki je služil kot zakladnica ali odlagališče za trofeje in darila. Prostori so bili osvetljeni z enih samih velikih vrat z vgrajenim okovjem iz kovanega železa. Nekatere sobe so bile osvetljene s strešnimi okni.
Na stilobatu, pogosto povsem obdanim z naosom, so stale vrste stebrov. Vsak tempelj je definirana kot da gre za posebno vrsto, z dvema pogojema: en opisuje število stebrov pri vhodu spredaj in drug element je njihova porazdelitev.
Primeri:
- Distil v antis opisuje majhen tempelj z dvema stebroma na sprednji strani, ki stojita med izstopajočimi stenami pronaosa ali verande, kot tempelj Nemesis v Ramnusu. (Slika 1).
- Amfiprostil tetrastil opisuje majhen tempelj, ki ima stebre na obeh koncih, ki stojijo čisto ob naosu. Tetrastil kaže, da so stebri štirje, kot tisti v templju na Ilissusu v Atenah. (Slika 4).
- Peripter hexastil opisuje tempelj z eno samo vrsto obrobnih stebrov okoli naosa, s šestimi stebri spredaj, kot je Teseion v Atenah. (Slika 7)
- Peripter oktastil opisuje tempelj z eno vrsto stebrov okoli naosa, (slika 7). Z osmimi stebri spredaj, kot Partenon v Atenah. (sl. 6 in 9).
- Dipter dekastil opisuje ogromen Apolonov tempelj v Didimi, z naosom, ki je obdan z dvojno vrsto stebrov (Slika 6). Z desetimi stebri na vhodu spredaj.
- Tempelj Olimpskega Zevsa, Agrigento, je poimenovan psevdoperipteral heptastil, ker ima obkrožajoče stebrišče tudi navidezne stebre, ki so pritrjeni na steno naosa. (Slika 8). Heptastil pomeni, da ima sedem stebrov na vhodu spredaj.
Opomba: Za vse stavbe niso na voljo natančne meritve. Nekateri imajo temelje, ki se dotikajo in so dobro analizirane, in so dimenzije natančno opisane. Za druge se lahko velikost oceni po pičlih ostankih. V teh primerih so navedene najbližja cela števila. Nekatera merjenja so bila izvedena prvotno v čevljih in so pretvorjena v metre z manjšimi odstopanji.
Grčija, Mala Azija, Sicilija in Italija
Slika | Ime | Lokacija | Datum | Dimenzije | Opis (sort po slogu) |
---|---|---|---|---|---|
Artemidin tempelj | Grčija: Krf Koordinati: Manjkajoča geografska širina Funkciji {{#coordinates:}} so bili posredovani neveljavni argumenti |
okoli 580 pr. n. št. | 23,46|x|49,00|m | [3] | Dorski tempelj peripter psevdodipter, ki je bil lahko prej znan po vključitvi vseh glavnih prvin dorskega reda. To je prvi znani dorski tempelj, ki je bil v celoti zgrajen iz kamna.|
Herin tempelj | Grčija: Olimpija Koordinati: Manjkajoča geografska širina Funkciji {{#coordinates:}} so bili posredovani neveljavni argumenti |
okoli 590 pr. n. št. | 18,75|x|50,01|m | [4] Stavba je bila prvotno lesena in opečna na kamnitem podstavku, z lesenimi zunanjimi stebri in notranjimi hipostilnimi stebri nadomeščenimi s kamnom postopoma, zato so stebri zelo različni.[5] | Dorski peripter heksastil zgrajen s 16 stebri na vsaki strani, dolg za njegovo širino v arhaičnem slogu za tisti čas.|
Apolonov tempelj | Grčija: Korint Koordinati: Manjkajoča geografska širina Funkciji {{#coordinates:}} so bili posredovani neveljavni argumenti |
okoli 540 pr. n. št. | 21,36|x|53,30|m | krepidomi iz 3 stopenj. Podoben je Herinemu templju v Olimpiji, vendar v celoti zgrajen iz kamna.[6] Stebri so monolitni, sedem od 38 je ohranjenih. Široki kapiteli so bili izrezljani kot ločeni kosi in obloženi z marmorjem.[7] | Dorski peripter heksastil tempelj s 15 stebri na vsaki strani z dvema notranjima sobama na|
Apolonov tempelj | Grčija: Delfi Koordinati: Manjkajoča geografska širina Funkciji {{#coordinates:}} so bili posredovani neveljavni argumenti |
okoli 510 pr. n. št. | 23,82|x|60,32|m[8] | [9] | Dorski tempelj na gori Parnas, ima legendarni izvor z mitološkima Trofonijem in Agamedom. Ta, tretji tempelj na tem mestu (330 pr. n. št.), je od Spintarusa, Xenodorosa in Agathona. S skulpturo Prajasa in Androstena, ima heksastilno obliko s 15 stebri, na straneh od zgodnejše stavbe in je zgrajen iz poroznega apnenca. Malo templja je ostalo izven temeljev.|
Afajin tempelj | Grčija: Egina Koordinati: Manjkajoča geografska širina Funkciji {{#coordinates:}} so bili posredovani neveljavni argumenti |
okoli 490 pr. n. št. | 15,5|x|30,5|m [10] | [11] Dorski red kaže veliko prefinjenost.[12] Keramični strešni ornamenti in skulpture v pedimentu kažejo boje pred Trojo.[13] Ker je bila ugotovljena arhitektura metope, so mislili, da je bil iz lesa.[14] | Doric tempelj, ki stoji visoko na vzhodni strani otoka Egina, 40 km iz Aten. Ima peripter heksastil z 12 stebri vzdolž vsake strani, ki prikazuje razvoj v templjev, ki so bili krajši od njihove širine. Notranjost je hipostil v dveh nivojih.|
Zevsov tempelj | Grčija: Olimpija Koordinati: Manjkajoča geografska širina Funkciji {{#coordinates:}} so bili posredovani neveljavni argumenti |
okoli 460 pr. n. št. | [15] | Libon iz Elise.[16] Rafiniran peripter heksastil tempelj s 13 stebri ob vsaki strani, klasičen način. Na pedimentu je imel veličastno skulpturo.[15] Lokalni apnenec je imel prekrit s štukaturo, skulpture, ploščice in žlebovi so bil iz marmorja[17] z bronastim akroterijem na vrhu. Leta 448 pr. n. št. je tempelj varoval velika krizelefantinski kip Zevsa, 12 m visok, kiparja Fidija.[16] | Dorska arhitektura:|
Tempelj na Ilissusu (fotografija ostankov templja) |
Grčija: Atene Koordinati: Manjkajoča geografska širina Funkciji {{#coordinates:}} so bili posredovani neveljavni argumenti |
[18] | 449 pr. n. št.približno 6|x|12,8|m | Kalikrat, blizu reke Ilissus, ki teče skozi Atene. Je amfiprostil tetrastil. Razlikuje se od majhnih templjev in zakladnic, ki so jih gradili v Mali Aziji, saj ima okoli ogredja friz. | Majhen Jonski tempelj, arhitekt|
Hefajstov tempelj | Grčija: Atene Koordinati: Manjkajoča geografska širina Funkciji {{#coordinates:}} so bili posredovani neveljavni argumenti |
449 - 444 pr. n. št. | 13,72|x|31,77|m | [19] Je dobro ohranjen od zunaj; spremenjen je bil na vzhodnem koncu, da bi služil pravoslavni cerkvi. Ima notranji friz čez verando na obeh koncih in je ohranil veliko izvirnega marmorja in originalne poslikave. [16] | Dorski peripter heksastil zgrajen s 13 stebri na vsaki strani.|
Tempelj Apolona Epikurijskega |
Grčija: Basa Koordinati: Manjkajoča geografska širina Funkciji {{#coordinates:}} so bili posredovani neveljavni argumenti |
okoli 450 - 425 pr. n. št. | 14,6|x|38,3|m [20] | Iktin je uporabil vse tri rede znotraj posamezne stavbe in orientiral stavbo v smeri sever - jug namesto vzhod - zahod. Medtem ko so konci heksastil tempelj, je zelo dolg glede na njegovo širino, približno 2,3:1. Notranjost je imela številne nenavadne funkcije, vključno z jonske kapitele z unikatno zasnovo, osrednji korintski stebri in asimetrično postavljen kip Apolona, osvetljen iz stranskih vrat obrnjen proti jutranjemu soncu.[20] | Arhitekt,|
Partenon | Grčija: Atene Koordinati: Manjkajoča geografska širina Funkciji {{#coordinates:}} so bili posredovani neveljavni argumenti |
[5] | 447 - 432 pr. n. št.30,86|x|69,5|m [21] | Akropoli Aten. Najbolj znan grški tempelj in med najbolj vplivnimi stavbami v svetu arhitekture. Zgrajen za Perikleja od Iktina in KaliKrata in okrašen s kiparskimi deli izdelanimi pod vodstvom Fidija. Peripetral oktastil načrt, v razmerju približno 4:9. V hipostilu je naos, ki vsebuje ogromen kip boginje Atene. Druga soba, partenon ali devica je bil podprt s štirimi visokimi jonskimi stebri. Medtem ko je visoka klasična skulptura zunanjosti vsebovala pediment in metope v dorskem slogu, friz obdaja zunanjo steno naosa v jonskem načinu. Tempelj je ostal razmeroma nedotaknjen vse do 18. stoletja, od takrat je bil večkrat ogrožen. Veliko okrasja je v Britanskem muzeju.[21] | Tempelj dorskega reda dominira na|
Pozejdonov tempelj | Greece: rt Sounion Koordinati: Manjkajoča geografska širina Funkciji {{#coordinates:}} so bili posredovani neveljavni argumenti |
444 - 440 pr. n. št. | 13,47|x|31,12|m|[22] | Tezeju ter Bitko Lapita in Kentavra je ohranjena. [23] | Dorski peripter hekastil z oslabljenimi stebri (6,12 m) in izpopolnjenimi klasičnimi proporci le nekoliko daljšimi od dvakratne širine in predstavlja skupaj s Partenonom dokončno izpopolnjen dorski slog. Ostanki friza, ki prikazujejo zgodbo o|
Tempelj Nemesis | Greece: Rhamnous Koordinati: Manjkajoča geografska širina Funkciji {{#coordinates:}} so bili posredovani neveljavni argumenti |
436 - 432 pr. n. št. | 10,05|x|21,4|m| | stilobat sta nedokončana. | Dorski hekastil z 12 stebri na obeh straneh, stebri levo in|
Tempelj Atene Nike | Grčija: Atene Koordinati: Manjkajoča geografska širina Funkciji {{#coordinates:}} so bili posredovani neveljavni argumenti |
427 pr. n. št. | okoli 5,5|x|8|m| | Propilej na Atenski akropoli. Tempelj je bil porušen leta 1687, kamen pa so ponovno uporabili za gradnjo turške utrdbe. Leta 1836 je bil obnovljen in tempelj ponovno sestavljen.[18][24] | Jonski tempelj imenovan tudi Nike Apteros, arhitekt Kalikrat. Majhen amfiprostil tetrastil tempelj, ki je bil zgrajen v bližini|
Erehtejon | Grčija: Atene Koordinati: Manjkajoča geografska širina Funkciji {{#coordinates:}} so bili posredovani neveljavni argumenti |
421 - 405 pr. n. št. | približno 11,5|x|22,85|m|[24] | [18] posvečen Ateni Polis, zagovornici mesta; Erektus in Pozejdon. Arhitekt Mnesicle. Stavba je zelo nesorazmerna, saj so posegali s svetišči na obeh straneh in teren strmo pada. Glavni del je amfiprostil hekastil zgradba s svojim portikom na vzhodu in obkrožena s frizom iz temnega apnenca, okrašena s figurami iz marmorja. Obstajajo tri sobe, večja je posvečena Ateni in ima dostop na vzhodnem vhodu. Severna veranda je tetrastil globok dve stopnji in vsebuje velika dobro ohranjena vrata. Južna veranda ima šest kariatid (2,13 m visoke), ki podpirajo ogredje. [25] | Jonski tempelj na Akropoli v Atenah|
Tolos Atena | Grčija: Delfi Koordinati: Manjkajoča geografska širina Funkciji {{#coordinates:}} so bili posredovani neveljavni argumenti |
okoli 400 pr. n. št. | premer 14,76|m [10]
|
[26] Zgodnji primer dorske zunanjosti s korintsko notranjostjo.[27] Zunanjost in notranjost imata 20 oziroma 10 stebrov.[28] | Okrogel tempelj ali zakladnica, zgradil ga je Teodor iz Fokeje, ki je uveljavil okrogle templje.|
Asklepijev tempelj (ospredje) |
Grčija: Epidaver Koordinati: Manjkajoča geografska širina Funkciji {{#coordinates:}} so bili posredovani neveljavni argumenti |
okoli 380 pr. n. št. | približno 80|x|43|m | [29] architect: Theodotus. Ima pedimentalni kip Timoteja, vključno akroterij v obliki malih kipov.[30] Poznani so stroški za gradnjo tega templja.[29] (Picture: The ruins of the temple's foundations are in the foreground. The columns are part of the Stoa of the Sick and mark an area dedicated to Asclepius.)[31] | Dorski heksastil z 11 stebri na obeh straneh,|
Tolos, Polikletov tolos | Grčija: Epidaver Koordinati: Manjkajoča geografska širina Funkciji {{#coordinates:}} so bili posredovani neveljavni argumenti |
okoli 350 pr. n. št. | premer 21,95|m | [32] | Okrogel tempelj ali zakladnica, obkrožen z 26 stebri dorskega reda in ima 14 notranjih korintskih stebrov.|
Filipejonov tolos | Grčija: Olimpija Koordinati: Manjkajoča geografska širina Funkciji {{#coordinates:}} so bili posredovani neveljavni argumenti |
339 pr. n. št. | premer 16|m | tolos, z 18 zunanjimi jonskimi stebri in 9 notranjimi korintskimi stebri, arhitekt Leohar[32] Zgrajen v spomin na Filipa II. Makedonskega in njegovo družino. | Jonski|
Apolonov tempelj | Grčija Delos Koordinati: Manjkajoča geografska širina Funkciji {{#coordinates:}} so bili posredovani neveljavni argumenti |
470 - okoli 300 pr. n. št. | približno 13|x|30|m [33] | [33] | Dorski peripter heksastil zgrajen s 13 stebri na obeh straneh, z drugimi templji znotraj svetišča na Delosu. Njegovo končanje je bilo odloženo. Cela stran je v pogubnem stanju, malo je ohranjen le zunanji del.|
Apolonov tempelj | Sicilija: Sirakuze Koordinati: Manjkajoča geografska širina Funkciji {{#coordinates:}} so bili posredovani neveljavni argumenti |
565 pr. n. št. | 21,57|x|55,33|m| | [19] | Dorski peripter heksastil zgrajen s 17 stebri na vsaki strani in dodatno vrsto stebrov na vzhodnem koncu. Stebri na straneh so zelo blizu skupaj.|
Tempelj Olimpskega Zevsa |
Grčija: Atene Koordinati: Manjkajoča geografska širina Funkciji {{#coordinates:}} so bili posredovani neveljavni argumenti |
174 pr. n. št. - 132 n. št. | 44,35|x|110,5|m| | Hadrijanu, več kot 300 let po začetku. Samo 15 stebrov je ohranjenih.[34][35][36] | Velik korintski tempelj, arhitekt Kosutij. Zgrajen kot darilo Atenam Antioha Epifanesa in konstruiran v 3 stopnjah. Je dipter oktastil in je bil daljši za njegovo širino v slogu zgodnje arhaične dobe. Ima 20 stebrov na vsaki strani in tri vrste v portiku, 104 stebre, (premer: 1,9 m, višina: 17 me). Nekaj stebrov je bilo odnesenih v Rim preden je bil tempelj končan in uporabljeni za tempelj Jupiter Kapitolinusa, kjer je imel velik vpliv na rimsko arhitekturo. Bil je končan in posvečen|
Selinunt tempelj "C" | Sicilija: Selinunt Koordinati: Manjkajoča geografska širina Funkciji {{#coordinates:}} so bili posredovani neveljavni argumenti |
okoli 550 pr. n. št. | 23,93|x|63,76|m | [5] (distant view) Podoben je templju Apolona v Sirakuzah. To je peripter heksastil s 17 stebri ob straneh in dodatno vrsto stebrov na vzhodnem koncu, brez baze z blazinastim kapitelom. Kot pri drugih templjih na tem mestu, je drugi prostor, dostopen samo iz naosa, ki je bil ozek in ni imel notranjih stebrov. Na prehodih so temu primerno večji. Metope iz tega templja kažejo arhaične kipe Herkulovih del, ki so v Narodnem muzeju v Palermu. [37] | Eden od skupine dorskih templjev na Atenski akropoli ali "zahodna skupina" Selinunt.|
Tempelj Hera I. | Italija: Paestum Koordinati: Manjkajoča geografska širina Funkciji {{#coordinates:}} so bili posredovani neveljavni argumenti |
okoli 530 pr. n. št. | 24,26|x|59,98|m|[38] | [39] Znan kot Bazilika, je precej nenavadna zgradba z 9 stebri spredaj, 18 na vsaki strani, 3 stebri pred anto in vrsto stebrov vzdolž osi cele (naos); peripter eneastil v tlorisu.[40] Njegovi stebri imajo izrazito cigarasto obliko in sploščene izstopajoče kapitele. Iz apnenca, nekoč obdelan s štukom.[41] | Eden od zgodnejših dorskih templjev je ohranjen precej dobro.|
Tempelj Hera "E" | Sicilija: Selinunt Koordinati: Manjkajoča geografska širina Funkciji {{#coordinates:}} so bili posredovani neveljavni argumenti |
5. st. pr. n. št. | 25,32|x|67,74|m | celo in notranjo komoro, tako kot drugi templji v Selinuntu, vendar ima notranje verande na obeh koncih v grški maniri. | Najbolje ohranjen dorski tempelj v Selinuntu, sodi v vzhodno skupino s templjem "F" in "G". Je peripter heksastil s 15 stebri na vsaki strani, široki hodniki ter širok predel od stopnic k stilobatu. Ima dolgo ozko|
Selinunt tempelj "F" | Sicilija: Selinunt Koordinati: Manjkajoča geografska širina Funkciji {{#coordinates:}} so bili posredovani neveljavni argumenti |
5 st. pr. n. št. | 24,23|x|61,83|m | Dorski heksastil s 14 stebri na vsaki strani. Stebri so imeli nizek zaslonki zid med njimi. Sicer močno spominja na Tempelj "C", ki ima široke prehode, globoko stebriščno verando in dolge ozke cele z drugo komoro. Leži na vzhodnem tempeljskem zemljišču v Selinuntu, med Templjem "E "in" G ". Je ruševina. | |
Veliki Apolonov tempelj (Tempelj "G") | Sicilija: Selinunt Koordinati: Manjkajoča geografska širina Funkciji {{#coordinates:}} so bili posredovani neveljavni argumenti |
okoli 520 - 450 pr. n. št. | 50,10|x|110,36|m | Dorski peripterl oktastil s 18 stebri na obeh straneh, leži v vzhodni skupini v Selinuntu, s Templjem "E" in "F". Je največji na tej strani in ni bil nikoli končan. Sedaj je popolnoma uničen. Ambiciozna stavba, ki ima stilobat v dveh nivojih in prehode zadostne širine, ki kažejo, da je bodisi predvidena druga vrsta stebrov, ali pa, da so graditelji na Siciliji, v nasprotju s svojimi grškimi kolegi, uporabljali za stabilizacijo strehe. Stebriščni notranji trem ima stranske, kot tudi sprednje stebre, tako da se lahko tempelj imenuje "psevdo-dipter". V celi so bili dvoredni stebri, ki so se dvigali v dveh stopnjah, v zelo občutljivih proporcih glede na zunanje stebrišče. | |
Atenin tempelj | Italija: Paestum Koordinati: Manjkajoča geografska širina Funkciji {{#coordinates:}} so bili posredovani neveljavni argumenti |
okoli 510 pr. n. št. | 14,54 x 32,88 m | Imenovan tudi Demetrin tempelj, dorski peripter heksastil s 13 stebri na obeh straneh, ki ima proporce, ki naj bi bili dorski ideal v takih stavbah, kot je Pozejdonov tempelj na Sunionu. Stebri so rahlo ukrivljeni (entaza) in imajo velike in široke kapitele. Ta tempelj je imel številne jonske elemente, vključno stebre v notranjem portiku in oblike, ki so potekale med arhitravom in tipičnim dorskim frizom imenovanim triglif in metopo. | |
Tempelj Olimpskega Zevsa |
Sicilija: Agrigento Koordinati: Manjkajoča geografska širina Funkciji {{#coordinates:}} so bili posredovani neveljavni argumenti |
okoli 510 - 409 pr. n. št. | 52,75|x|110|m | Dorski pseudoperipter s 7 priloženimi stebri (višine cca 17 m) čez sprednji atlant (višine 6 m) med njimi. Groba zunanjost kamna palače je bila prekrit z marmornim štukom. | |
Atenin tempelj | Sicilija: Sirakuze Koordinati: Manjkajoča geografska širina Funkciji {{#coordinates:}} so bili posredovani neveljavni argumenti |
480 pr. n. št. | 22|x|55|m | Dorski heksastil v tlorisu s 14 stebri na obeh straneh. Del strukture je vključene v katedralo v Sirakuzah. | |
Dolina templjev, Tempelj Here Lacinije | Sicilija: Agrigento Koordinati: Manjkajoča geografska širina Funkciji {{#coordinates:}} so bili posredovani neveljavni argumenti |
okoli 460 pr. n. št. | 16,89|x|38,13|m | Dorski tempelj zgrajen jugovzhodno od velikega starodavnega mesta Agrigento, s templjem Konkord, Templjem Olimpskega Zevsa in več drugimi na območju znanem kot Dolina templjev | |
Pozejdonov tempelj | Italija: Paestum Koordinati: Manjkajoča geografska širina Funkciji {{#coordinates:}} so bili posredovani neveljavni argumenti |
okoli 460 pr. n. št. | 18,25|x|60,35|m | Dorski, eden bolje ohranjenih templjev, prikazuje konsolidacijo idej oblikovanja, ki so se razvijale v smeri "idealni tip" že v Grčiji. To je heksastil | |
Dolina templjev Tempelj Konkord | Sicilija: Agrigento Koordinati: Manjkajoča geografska širina Funkciji {{#coordinates:}} so bili posredovani neveljavni argumenti |
okoli 430 pr. n. št. | 16,92|x|39,42|m | Dorski tempelj (Agrigento "F") je zelo lep primer peripter heksastil s 13 stebri na vsaki strani v maniri grških templjev. | |
Tempelj Segesta | Sicilija: Segesta Koordinati: Manjkajoča geografska širina Funkciji {{#coordinates:}} so bili posredovani neveljavni argumenti |
okoli 424 pr. n. št. | 21|x|56|m | Dorski peripter heksastil tloris, ima neobičajne stebre, ki stojijo na kvadratnih podstavkih v dveh stopnjah. Tudi nima stene cele. Ta detajl najverjetneje kaže, da je bila stavba levo nepopolna, ali ni bila namenjena celi. | |
Artemidin tempelj | Mala Azija: Efez Koordinati: Manjkajoča geografska širina Funkciji {{#coordinates:}} so bili posredovani neveljavni argumenti |
zgubljen 356 pr. n. št. |
okoli 560 pr. n. št.čez 50m x 110m | Sedem čudes starega sveta, je bil četrti tempelj na tem mestu. Verjetno je bil načrt dipter oktastil, s stebri, ki imajo do 48 volut in raznolik dizajn na kapitelih jonskega reda, ki so bili vsak 3 metre veliki. Spodnji del vsakega stebra je obdajal friz figur in je stal na globoko oblikovanem torusu, ki je bil tukaj uporabljen prvič, kvadratni podstavek, ki naj bi postal značilnost klasične arhitekture. Tempelj je bil požgan leta 356 pr. n. št. in ponovno zgrajen v 4. st. pr. n. š., 263 n. š. in ponovno porušen. | Eno od|
Herin tempelj | Grčija: Samos Koordinati: Manjkajoča geografska širina Funkciji {{#coordinates:}} so bili posredovani neveljavni argumenti |
[42] | okoli 540 pr. n. št.52,45|x|108,6|m | [43] | Jonski tempelj, arhitekta Roikos in Teodor iz Samosa, v dipter tlorisu, ima dve vrsti po 8 stebrov na vzhodnem koncu, dve vrsti po 9 na zahodni strani in 24 stebrov na obeh straneh. Zgrajen je bil na mestu prej zelo velikega jonskega templja, uničenega v požaru. Ima podoben načrt in zadržane osnove temeljev za stebre starejšega templja.|
Artemidin tempelj | Mala Azija Efez Koordinati: Manjkajoča geografska širina Funkciji {{#coordinates:}} so bili posredovani neveljavni argumenti |
okoli 356 pr. n. št. | 64,3|x|119,175|m | Skopas. Center Pan-jonskega festivala. Je 5. tempelj na tem mestu, dipter oktastil na prednjem delu, s prostorom med stebri večjim proti osrednjemu prostoru, kjer je kamnita preklada (višine 1,2 m), razpona nad 8.5 m. Na zadnji strani je imel tempelj 9 stebrov. Stilobat je bil postavljen na visok krepidom (višine 2,75 m). Jonski kapiteli so bili precej ožji od tistih iz starejših templjev in stebri so imeli 24 volut. Značilnost, ki se zdi, da je bila uvedena v tem templju je bil kubični podstavek med stebrom in njegovim kvadratnim podstavkom. Ogredje ni imelo friza. | Jonski tempelj, arhitekta Demetrij iz Alopeke in Peonij iz Efeza; kipar|
Tempelj Atene Palade | Mala Azija: Priene Koordinati: Manjkajoča geografska širina Funkciji {{#coordinates:}} so bili posredovani neveljavni argumenti |
okoli 334 pr. n. št. | 19,5m x 37, 2m | [44] | Jonski tempelj, arhitekt Pitij iz Priene, peripter heksastil z razmerjem približno 1:2. Stebri (višina 11,45 m) stojijo na podstavku. Kot mnogo jonskih templjev v Mali Aziji, tudi ta nima friza.|
Tempelj Artemide Kibele | Mala Azija: Sarde Koordinati: Manjkajoča geografska širina Funkciji {{#coordinates:}} so bili posredovani neveljavni argumenti |
okoli 325 pr. n. št. | 48,78|x|91,44|m | [45] | Eden večjih jonskih templjev. Je dipter oktastil, z vhodom na zahodu. Na levi nedokončan, s konstrukcijo iz okoli 275 pr. n. št., ki so ga končali Rimljani. Malo še stoji razen temeljev, dva stebra in nekaj štrcljev.|
Tempelj Apolona Didimeja | Mala Azija: Milet Koordinati: Manjkajoča geografska širina Funkciji {{#coordinates:}} so bili posredovani neveljavni argumenti |
313 pr. n. št. – 41 n. št. | 45,75|x|109,45|m | [44][46] | Jonski tempelj z zgodnjimi korintskimi značilnostmi, arhitekta: Peonij iz Efeza in Dafnis iz Mileta. Ta dipterl dekastil tempelj z 21 stebri na obeh straneh, ni bil dosti manjši kot velik Artemidin tempelj iz Efeza. V gradnji je bil okoli 250 let vendar nikoli končan. Cela ni bila nikoli pokrita, ostalo pa je poglobljeno dvorišče v katerem je bil kip Apolona. Tempelj je imel vrata, ki so imele bočno pritrjene stebre z zgodnjimi primeri korintskih kapitelov.|
Dionizov tempelj | Mala Azija: Teos Koordinati: Manjkajoča geografska širina Funkciji {{#coordinates:}} so bili posredovani neveljavni argumenti |
193 pr. n. št. | 18,5|x|35|m[47] | Jonski tempelj, arhitekt Hermogen iz Priene, je bil peripterl heksastil z 11 stebri na obeh straneh. Stebri so stali na podstavkih kjer je bil tudi friz Dionizovih prizorov. |
Viri
- ↑ Banister Fletcher pp. 107-109
- ↑ Banister Fletcher
- ↑ Darling, Janina K. (2004). Architecture of Greece. Westport, Connecticut: Greenwood Publishing Group. ISBN 0-313-32152-3.
{{navedi knjigo}}
: Neveljaven|ref=harv
(pomoč) - ↑ Boardman, The Art and Architecture of Ancient Grčija, p.33.
- ↑ 5,0 5,1 5,2 Banister Fletcher, p. 112, List of Doric temples, with dates
- ↑ Boardman, Art and Architecture...., pp. 31-32.
- ↑ Copplestone, p.45
- ↑ Perseus Digital Library, Temple of Apollo, (accessed: 30-06-2011)
- ↑ Ancient Grčija. org, Temple of Apollo at Delphi, accessed; 27-06-2011
- ↑ 10,0 10,1 Transferred from Wikipedia article page, unreferenced
- ↑ Banister Fletcher, pp. 115-119
- ↑ Copplestone, p. 48
- ↑ Strong, p. 59
- ↑ Copplestone, P. 44
- ↑ 15,0 15,1 Strong, p. 61
- ↑ 16,0 16,1 16,2 Banister Fletcher, p.119
- ↑ Boardman, Art and Architecture... p. 34.
- ↑ 18,0 18,1 18,2 Banister Fletcher, p. 129, List of Ionic temples with dates
- ↑ 19,0 19,1 Boardman, Art and Architecture..., p. 38
- ↑ 20,0 20,1 Banister Fletcher. pp. 123 - 125
- ↑ 21,0 21,1 Banister Fletcher, pp. 119-123
- ↑ Perseus Digital Library, Sounion, Temple of Poseidon, (accessed: 30-06-2011)
- ↑ Copplestone, p. 47 - 48
- ↑ 24,0 24,1 Banister Fletcher, p. 133
- ↑ Banister Fletcher, p. 133 - 137
- ↑ Copplestone, p. 46
- ↑ Boardman, Greek Art, pp. 138 - 139
- ↑ Ancient Grčija.org, Delphi Tholos plan accessed 27-06-2011
- ↑ 29,0 29,1 Dinsmoor, p. 218
- ↑ Jose Dorig in Boardman, Art and Architecture.... p. 435
- ↑ Banister Fletcher, p.106
- ↑ 32,0 32,1 Banister Fletcher, p. 109
- ↑ 33,0 33,1 Perseus Digital Library, The Delian Temple of Apollo, accessed 2011-07-27
- ↑ Banister Fletcher, p. 139, List of Corinthian temples, with dates
- ↑ Boardman, Art and Architecture..., p. 48
- ↑ Banister Fletcher, pp. 109, 140
- ↑ Strong, p. 159 -160
- ↑ Perseus Project, Rebuilding the Temple of Hera, (accessed: 30-06-2011)
- ↑ Moffett, Fazio, Wodehouse, p.48
- ↑ Banister Fletcher, p. 114-115
- ↑ Boardman, Greek Art, p. 61
- ↑ Banister Fletcher, p. 128, List of Ionic temples, with dates
- ↑ Boardman, Art and Architecture...., p. 42
- ↑ 44,0 44,1 Banister Fletcher, p. 131
- ↑ Sacred destinations, Temple of Artems, Sardis, accessed: 2011-07-27
- ↑ Boardman, Art and Architecture...., pp. 46 - 47.
- ↑ Transferred from Wikipedia article, Hermogenes of Priene, unreferenced
Literatura
- John Boardman, Greek Art, Thames and Hudson, (1964), ISBN 0-500-18036-9
- John Boardman, Jose Dorig, Werner Fuchs and Max Hirmer, ‘’The Art and Architecture of Ancient Greece’’, Thames and Hudson, London, (1967)
- Trewin Copplestone (editor), Lloyd, Rice, Lynton, Boyd, Carden, Rawson, Jacobus, World Architecture: an Illustrated History, Paul Hamlyn, (1968); Seton Lloyd, Chapter 1: Ancient & Classical Architecture
- William Bell Dinsmoor, William James Anderson, The Architecture of Ancient Greece: an account of its historic development, Biblo and Tannen, (1973) ISBN 0-8196-0283-3
- Banister Fletcher, A History of Architecture on the Comparative method (2001). Elsevier Science & Technology. ISBN 0-7506-2267-9.
- Helen Gardner; Fred S. Kleiner, Christin J. Mamiya, Gardner's Art through the Ages. Thomson Wadsworth, (2004) ISBN 0-15-505090-7.
- Marian Moffett, Michael Fazio, Lawrence Wodehouse, ‘’A World History of Architecture’’, Lawrence King Publishing, (2003), ISBN 1-85669-353-8.
- Donald E. Strong, ‘’The Classical World’’, Paul Hamlyn, London (1965) ISBN 978-0-600-02302-9
- Henri Stierlin, Greece: From Mycenae to the Parthenon, Taschen, (2004), ISBN 978-3-8228-1226-6