Atlant (mitologija): Razlika med redakcijama

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Izbrisana vsebina Dodana vsebina
Ljuba brank (pogovor | prispevki)
m Ljuba brank je premaknil(-a) stran Atlas (mitologija) na Atlant (mitologija): v skladu s "Kdo je kdo v antiki"
Ljuba brank (pogovor | prispevki)
popravljeno
Vrstica 1: Vrstica 1:
'''Atlas''' je v [[grška mitologija|grški mitologiji]] eden od [[Titan]]ov in je [[polbog]].
'''Atlant''' je v [[grška mitologija|grški mitologiji]] eden od [[Titan]]ov in je [[polbog]].


Je [[sin]] [[Japet]]a in [[Klimena|Klimene]] in [[sorojenec|brat]] [[Prometej]]a, [[Menoitos]]a in [[Epimentus]]a. Je oče [[Plehade|Plejad]], [[Hijade|Hijad]], [[Hesperide|Hesprid]] in [[Kalipso]].
Bil je [[sin]] [[Japet]]a in [[Klimena|Klimene]] in [[sorojenec|brat]] [[Prometej]]a, [[Menojta]] in [[Epimenta]]. Bil je oče [[Plejade|Plejad]], [[Hijade|Hijad]], [[Hesperide|Hesprid]] in [[Kalipso]].


O njegovi usodi je več različnih zgodb:
O njegovi usodi je več različnih mitov:
* Ker je sodeloval v boju Gigantov proti bogovom, ga je Zevs kaznoval, da je moral na plečih nositi nebeški svod.
* Kot [[kazen]] za sodelovanje v [[upor]]u Titanov mora na skrajnem [[zahod]]u nositi nebeško [[gorovje]].
* Po drugem mitu naj bi okamenel, ko mu je [[Perzej]] pokazal Meduzino glavo in se spremenil v istoimensko gorovje v severovzhodni Afriki.
* Napovedano mu je bilo, da bo eden od [[Zevs]]ovih sinov ukradel njegovim hčerkam zlata [[jabolko|jabolka]], zato je odklonil [[Perzej]]evo prošnjo za prenočišče. Perzej ga je za kazen spremenil v [[kamen]] in od tedaj nosi Atlas na svojih plečih nebo.
* V [[legenda|legendi]] o [[Heraklej]]u je bolj oseben. Heraklej prevzame za kratek čas breme neba na svoja močna ramena, tako da mu Atlas lahko prinese zlata jabolka svojih hčera Hesperid. Ko se je vrnil z zlatimi jabolki, Atlas ni hotel več prevzeti bremena nošnje neba. Vendar je Heraklej prelisičil naivnega Atlasa. Rekel mu je, da mora samo odstraniti kamenček iz [[sandala|sandal]], tako da bo lahko nosil breme neba. Za ta trenutek in od tedaj za vedno je prevzel Atlas nošnjo nebesnega svoda.
* Po [[legenda|legendi]] je sodeloval pri enajsti [[Heraklej]]evi nalogi. Heraklej je prevzel za kratek čas breme neba na svoja močna ramena, tako da mu je Atlant lahko prinesel zlata jabolka svojih hčera [[Hesperide|Hesperid]]. Ko se je vrnil z zlatimi jabolki, Atlant ni hotel več prevzeti bremena nošenja nebesnega svoda. Vendar je Heraklej prelisičil. Rekel mu je naj za trenutek prime nebesni svod, da bo sam podložil glavo z blazino. Od tedaj Atlant nosi nebesni svod.
* Večina slik kaže Atlasa, kako nosi na hrbtu celo zemeljsko kroglo. Ta upodobitev, ki nima osnove v [[mit]]ologiji, izhaja iz naslovne strani [[Gerardus Mercator|Mercatorjevega]] [[atlas (kartografija)|atlasa]] (leta [[1595]]), kjer je bil upodobljen. Ta upodobitev se je zelo razširila.
* Večina upodobitev kaže Atlanta, kako nosi na hrbtu celo zemeljsko kroglo. Ta upodobitev, ki nima osnove v [[mit]]ologiji, izhaja iz naslovne strani [[Gerardus Mercator|Mercatorjevega]] [[atlas (kartografija)|atlasa]] (leta [[1595]]), kjer je bil upodobljen. Ta upodobitev se je zelo razširila.


V arhitekturi se po njem imenujejo ''[[atlant]]i'' moške različice [[kariatide|kariatid]] in predstavljajo podpore, izklesane v obliki človeka, ki lahko prevzame prostor v [[steber|stebru]], [[slop]]u ali [[pilaster|pilastru]] in daje vtis, da nosi konstrukcijo. Rimski izraz za takšno kiparsko podporo je ''telamon''.<ref name="atlex">[http://www.artlex.com/ArtLex/Aru.html ''Aru-Az''], Michael Delahunt, [http://www.artlex.com/ ArtLex Art Dictionary], 1996–2008.</ref>

== Sklici in viri ==
{{sklici}}
* Vladeta Jankovič, Kdo je kdo v antiki, Modrijan 2004, Ljubljana, ISBN 961-241-004-6

[[Kategorija:Grška mitologija]]
[[Kategorija:Grški polbogovi]]
[[Kategorija:Grški polbogovi]]
[[Kategorija:Titani]]
[[Kategorija:Titani]]

Redakcija: 11:40, 5. januar 2016

Atlant je v grški mitologiji eden od Titanov in je polbog.

Bil je sin Japeta in Klimene in brat Prometeja, Menojta in Epimenta. Bil je oče Plejad, Hijad, Hesprid in Kalipso.

O njegovi usodi je več različnih mitov:

  • Ker je sodeloval v boju Gigantov proti bogovom, ga je Zevs kaznoval, da je moral na plečih nositi nebeški svod.
  • Po drugem mitu naj bi okamenel, ko mu je Perzej pokazal Meduzino glavo in se spremenil v istoimensko gorovje v severovzhodni Afriki.
  • Po legendi je sodeloval pri enajsti Heraklejevi nalogi. Heraklej je prevzel za kratek čas breme neba na svoja močna ramena, tako da mu je Atlant lahko prinesel zlata jabolka svojih hčera Hesperid. Ko se je vrnil z zlatimi jabolki, Atlant ni hotel več prevzeti bremena nošenja nebesnega svoda. Vendar je Heraklej prelisičil. Rekel mu je naj za trenutek prime nebesni svod, da bo sam podložil glavo z blazino. Od tedaj Atlant nosi nebesni svod.
  • Večina upodobitev kaže Atlanta, kako nosi na hrbtu celo zemeljsko kroglo. Ta upodobitev, ki nima osnove v mitologiji, izhaja iz naslovne strani Mercatorjevega atlasa (leta 1595), kjer je bil upodobljen. Ta upodobitev se je zelo razširila.

V arhitekturi se po njem imenujejo atlanti moške različice kariatid in predstavljajo podpore, izklesane v obliki človeka, ki lahko prevzame prostor v stebru, slopu ali pilastru in daje vtis, da nosi konstrukcijo. Rimski izraz za takšno kiparsko podporo je telamon.[1]

Sklici in viri

  1. Aru-Az, Michael Delahunt, ArtLex Art Dictionary, 1996–2008.