Numus: razlika med redakcijama

Jump to navigation Jump to search
dodanih 3.068 zlogov ,  pred 5 leti
zgodovina, viri
m (slog)
(zgodovina, viri)
 
'''Numus''' ([[Grščina|grško]] ''νουμμίον'' [noummion]) je [[Latinščina|latinska]] beseda, ki pomeni [[Kovanec|kovanec]], in se sedaj uporablja za poimenovanje [[Antika|poznoantičnih]] [[Rimski imperij|rimskih]] in [[Bizantinsko cesarstvo|bizantinskih]] bakrenih kovancev majhnih vrednosti. Beseda izvira iz grškega izraza ''nomos'',<ref>Klose, Dietrich. ''Nummus''. Brill’s New Pauly. Urednika Hubert Cancik in Helmuth Schneider. Brill Online, 2015. Pridobljeno 2. junija 2015.</ref> ki je v nekaterih delih južne Italije pomenil kovan denar. V pozni [[Rimska republika|Rimski republiki]] in zgodnjem cesarstvu je ''numus'' lahko pomenil kovanec kot tak ali ''[[sesterc]]'', ki je bil standardna denarna enota.
 
==Zgodovina==
V Rimskem cesarstvu se je v obdobju [[Tetrarhija|tetrarhije]] okoli leta 294 pojavil nov velik [[bron]]ast novec s premerom približno 30 mm in maso približno 10 g, ki se je očitno imenoval numus, čeprav so ga [[Numizmatika|numizmatiki]] do nedavnega imenovali folis.<ref name=Kazhdan> Kazhdan 1991, str. 1504.</ref>
 
Izraz numus se sedaj uporablja izključno za bizantinske kovance iz 5. do 7. stoletja. Kovanci so bili majhni in slabo izdelani in so tehtali manj kot 1 g. Bili so najmanjši apoen bizantinskih kovancev. Uradno so bili ovrednoteni kot 1/7200 zlatega solidusa, vendar so bili najpogosteje vredni 1/6000 ali 1/12000 solidusa.<ref name=Kazhdan/> Na numusih je bil na prednji strani praviloma profil vladajočega cesarja, na hrbtni strani pa cesarski monogram. Na nekaterih kovancih cesarja [[Justinijan I.|Justinijana I.]] (vladal 527-565) je namesto monograma izpisana številčna vrednost kovanca "A", se pravi ena.<ref name=Kazhdan/>
 
Leta 498 je cesar [[Anastazij I. Dikor|Anastazij I.]] (vladal 491-518) reformiral denarni sistem. Reformo je izpeljal ''[[comes sacrarum largitionum]]'' Ivan Paflagonec.<ref>Hendy 1989, str. 89.</ref> V obtok so prišli kovanci z večkratnimi vrednosti numusa: [[folis]] (40 numusov), [[semifolis]] (20 numusov) in [[dekanumis]] (10 numusov). Njihove vrednosti so bile izpisane z grškimi številkami: M (folis), K (semifolis) in I (dekanumij). Zgleda, da so numus z vrednostjo ena prenehali kovati.<ref>Grierson 1999, str. 17–18.</ref>
 
Leta 513 so maso kovancev podvojili, uvedli kovanec za pet numusov (pentanumis) z oznako E, in pobnovno začeli kovati numuse.<ref>Grierson 1999, str. 18. </ref>
 
Leta 538/539 je cesar [[Justinijan I.|Justinijan]] povečal maso folisa na 25 g in jo leta 541/542 znižal na 22,5 g. Proti koncu 6. stoletja so uvedli nov kovanec za 30 numisov z oznako Λ ali XXX. Kovanec za en numus so v Konstantinoplu prenehali kovati, v Kartažanskem eksarhatu pa so ga kovali še v poznem 7. stoletju.<ref name=Kazhdan/><ref>Grierson 1999, str. 18–19. </ref>
 
V 7. stoletju so stalne vojaške in finančne krize privedle do nadaljnjega zmanjševanja mase in slabšanja kakovosti bronastih kovancev. V času cesarja [[Konstans II.|Konstansa II.]] (vladal 641–668) je folis tehtal samo še 3 grame. Kovanca za pol folisa (semifolis) se zato sploh ni splačalo kovati in so ga opustili.<ref>Grierson 1999, str. 19. </ref> Izraz mumus se začel uporabljati samo kot obračunska enota z vrednostjo 1/6000 solidusa in v pogovornem jeziku kot izraz za »drobiž«.<ref name=Kazhdan/>
 
==Sklici==
{{sklici|1}}
 
==Viri==
* Grierson, Philip (1999). ''Byzantine Coinage'' (PDF). Washington, District of Columbia: Dumbarton Oaks. ISBN 978-0-88402-274-9.
* Hendy, Michael F. (1989). ''The Economy, Fiscal Administration and Coinage of Byzantium''. London, United Kingdom: Variorum Reprints. ISBN 0-86078-253-0.
* Kazhdan, Alexander Petrovich, urednik (1991). ''The Oxford Dictionary of Byzantium''. New York, New York and Oxford, United Kingdom: Oxford University Press. ISBN 978-0-19-504652-6.
 
 
[[Kategorija:Denar]]
35.495

urejanj

Navigacijski meni