Stavba Slovenske filharmonije: Razlika med redakcijama

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Pregledujte zgodovino interaktivno
Novejše urejanje →
Izbrisana vsebina Dodana vsebina
VizualnoVikibesedilo
#R
 
izločena vsebina o stavbi iz članka Slovenska filharmonija, dodanih par podatkov
Vrstica 1: Vrstica 1:
{{Infopolje Zgodovinska znamenitost
#REDIRECT [[Slovenska filharmonija]]
| name = Slovenska filharmonija
| image = Philharmonic of Slovenia.jpg
| caption = Slovenska filharmonija
| locmapin = Ljubljana-center
| map_caption = Lega na zemljevidu centra Ljubljane
| lat_degrees = 46 | lat_minutes = 2 | lat_seconds = 58.32 | lat_direction = N
| long_degrees = 14 | long_minutes = 30 | long_seconds = 17.58 | long_direction = E
| location = [[Kongresni trg, Ljubljana|Kongresni trg]] 10
| area =
| built = 1889–1891
| restored = 1937, 2001
| architect = [[Adolf Wagner]] (1891), [[Jože Platner]] (1937), [[Jože Plečnik]] (1937), [[Edvard Mihevc]] (1937), BIRO 71, d.o.o., Ljubljana (2001)
| architecture = [[neorenesančna arhitektura]]
| governing_body =
| owner =
| designation1 = NSDP
| designation1_offname = Ljubljana - Filharmonija
| designation1_date = 13. december 2008
| designation1_number = 9666<ref>{{RKD|9666}}</ref>
| občina = Ljubljana
}}

'''Stavba Slovenske filharmonije''', krajše kar '''Slovenska filharmonija''' ali '''Filharmonija''', je koncertna [[stavba]], ki stoji na [[Kongresni trg, Ljubljana|Kongresnem trgu]] v središču [[Ljubljana|Ljubljane]], med trgom in nabrežjem [[Ljubljanica|Ljubljanice]]. V njej domuje [[Slovenska filharmonija]].

V stavbi sta dve dvorani: Velika (skupno število sedežev je 507) im mala dvorana. 13. januarja 2008, ob stoletnici Slovenske filharmonije, sta bili preimenovani v ''Dvorano [[Marjan Kozina|Marjana Kozine]]'' (Velika) in ''Dvorano [[Slavko Osterc|Slavka Osterca]]'' (dotlej Mala dvorana). Ob tej priložnosti je bil v vhodni avli poslopja nameščen tudi doprsni kip Marjana Kozine, delo kiparja [[Janez Pirnat|Janeza Pirnata]]. V Osterčevi dvorani je znamenita [[Slovenski skladatelji (Saša Šantel)|slika slovenskih skladateljev]] [[Saša Šantel|Saše Šantla]] iz leta 1936 in sodobna slika [[Zmago Modic|Zmaga Modica]] (2005), ki ilustrira orkester Slovenske filharmonije. Na stopniščih so fotografije s turnej oziroma koncertov s slavnimi dirigenti in solisti, v fojerju pa je zbirka [[karikatura|karikatur]] slovenskih skladateljev, avtorja [[Borut Pečar|Boruta Pečarja]]. Upodobljeni so [[Lucijan Marija Škerjanc]], [[Blaž Arnič]], [[Pavel Šivic]], [[Danilo Švara]], [[Vilko Ukmar]], [[Marjan Lipovšek]], [[Dane Škerl]], [[Jurij Gregorc]], [[Uroš Krek (skladatelj)|Uroš Krek]] in [[Ivo Petrić]].

Leta 2008 jo je [[Vlada Republike Slovenije]] razglasila za [[kulturni spomenik državnega pomena]].<ref>{{navedi novice |url=http://www.rtvslo.si/kultura/drugo/slovenska-filharmonija-kulturni-spomenik/157248 |title=Slovenska filharmonija - kulturni spomenik |date=18.11.2008 |work=[[MMC RTV-SLO]] |accessdate=25.11.2015}}</ref>

== Zgodovina ==
Stoji na mestu stavbe, v kateri je domovalo [[Stanovsko gledališče]] in je bila uničena v požaru leta 1885.

Novo stavbo je po naročilu Filharmoničnega društva načrtoval arhitekt [[Adolf Wagner]]. Stavbo so po njegovih načrtih iz leta 1888 zgradili med leti 1889 in 1891 (gradnjo je vodil stavbenik [[Vilijem Treo]], ki je načrt nekoliko prilagodil) ter povsem končali nekaj let po [[Ljubljanski potres 1895|velikem ljubljanskem potresu]].

Največjo spremembo je doživela leta 1937, ko je bil na strani, ki gleda proti reki, dodan prizidek s stebriščem po zamisli [[Jože Plečnik|Jožeta Plečnika]], glavna dvorana pa je dobila balkon. Zadnja prenova datira v leto 2001, ko je bilo med drugim zastekljeno stebrišče, obsežnejših sprememb na stavbi pa tudi takrat ni bilo.

== Sklici in opombe ==
{{sklici}}

== Viri ==
* {{navedi splet| url=http://www.mao.si/Dogodek/Slovenska-filharmonija.aspx |title=Slovenska filharmonija |publisher=[[Muzej za arhitekturo in oblikovanje]] |accessdate=25.11.2015}}

== Zunanje povezave ==
* [http://www.filharmonija.si/slo/zgodovina/stavba-slovenske-filharmonije Stavba Slovenske filharmonije]. Slovenska filharmonija.

{{Kulturni spomeniki dp SLO}}

[[Kategorija:Slovenska filharmonija]]
[[Kategorija:Kongresni trg]]
[[Kategorija:Neorenesančna arhitektura v Ljubljani]]
[[Kategorija:Zgradbe in objekti, zgrajeni leta 1891]]

Redakcija: 14:30, 25. november 2015

Slovenska filharmonija
Slovenska filharmonija
LegaKongresni trg 10
Mestna občina Ljubljana
Koordinati46°2′58.32″N 14°30′17.58″E / 46.0495333°N 14.5048833°E / 46.0495333; 14.5048833Koordinati: 46°2′58.32″N 14°30′17.58″E / 46.0495333°N 14.5048833°E / 46.0495333; 14.5048833
Zgrajeno1889–1891
Obnovljeno1937, 2001
ArhitektAdolf Wagner (1891), Jože Platner (1937), Jože Plečnik (1937), Edvard Mihevc (1937), BIRO 71, d.o.o., Ljubljana (2001)
Arhitekturni slogneorenesančna arhitektura
Uradno ime: Ljubljana - Filharmonija
Razglasitev13. december 2008
evid. št.9666[1]
Stavba Slovenske filharmonije se nahaja v Ljubljana-center
Stavba Slovenske filharmonije
Lega na zemljevidu centra Ljubljane

Stavba Slovenske filharmonije, krajše kar Slovenska filharmonija ali Filharmonija, je koncertna stavba, ki stoji na Kongresnem trgu v središču Ljubljane, med trgom in nabrežjem Ljubljanice. V njej domuje Slovenska filharmonija.

V stavbi sta dve dvorani: Velika (skupno število sedežev je 507) im mala dvorana. 13. januarja 2008, ob stoletnici Slovenske filharmonije, sta bili preimenovani v Dvorano Marjana Kozine (Velika) in Dvorano Slavka Osterca (dotlej Mala dvorana). Ob tej priložnosti je bil v vhodni avli poslopja nameščen tudi doprsni kip Marjana Kozine, delo kiparja Janeza Pirnata. V Osterčevi dvorani je znamenita slika slovenskih skladateljev Saše Šantla iz leta 1936 in sodobna slika Zmaga Modica (2005), ki ilustrira orkester Slovenske filharmonije. Na stopniščih so fotografije s turnej oziroma koncertov s slavnimi dirigenti in solisti, v fojerju pa je zbirka karikatur slovenskih skladateljev, avtorja Boruta Pečarja. Upodobljeni so Lucijan Marija Škerjanc, Blaž Arnič, Pavel Šivic, Danilo Švara, Vilko Ukmar, Marjan Lipovšek, Dane Škerl, Jurij Gregorc, Uroš Krek in Ivo Petrić.

Leta 2008 jo je Vlada Republike Slovenije razglasila za kulturni spomenik državnega pomena.[2]

Zgodovina

Stoji na mestu stavbe, v kateri je domovalo Stanovsko gledališče in je bila uničena v požaru leta 1885.

Novo stavbo je po naročilu Filharmoničnega društva načrtoval arhitekt Adolf Wagner. Stavbo so po njegovih načrtih iz leta 1888 zgradili med leti 1889 in 1891 (gradnjo je vodil stavbenik Vilijem Treo, ki je načrt nekoliko prilagodil) ter povsem končali nekaj let po velikem ljubljanskem potresu.

Največjo spremembo je doživela leta 1937, ko je bil na strani, ki gleda proti reki, dodan prizidek s stebriščem po zamisli Jožeta Plečnika, glavna dvorana pa je dobila balkon. Zadnja prenova datira v leto 2001, ko je bilo med drugim zastekljeno stebrišče, obsežnejših sprememb na stavbi pa tudi takrat ni bilo.

Sklici in opombe

  1. ↑ »Opis enote nepremične kulturne dediščine, evidenčna številka 9666«. Pregledovalnik Registra nepremične kulturne dediščine. Ministrstvo RS za kulturo.
  2. ↑ »Slovenska filharmonija - kulturni spomenik«. MMC RTV-SLO. 18. november 2008. Pridobljeno 25. novembra 2015.

Viri

Zunanje povezave

Pridobljeno iz »https://sl.wikipedia.org/w/index.php?title=Stavba_Slovenske_filharmonije&oldid=4542162«