Mihael II. Amorijec: Razlika med redakcijama
infopolje, kategorija |
Vojaška kariera |
||
| Vrstica 20: | Vrstica 20: | ||
Mihael se je moral takoj po razglasitvi za cesarja soočiti z dolgotrajnim uporom [[Tomaž Slovan|Tomaža Slovana]], ki bi ga skoraj stal prestola in je bil dokončno zatrt šele spomladi 824. Kasnejša leta njegove vladavine sta zaznamovala dva velika vojaška poraza, ki sta imela daljnosežne posledice. Prvi je bil začetek [[Arabci|arabskega]] osvajanja [[Sicilija|Sicilije]], drugi pa [[Saraceni|saracenska]] osvojitev [[Kreta|Krete]]. Doma je podpiral in utrdil uradni [[ikonoklazem]], ki se je ponovno začel med vladavino Leona V.. |
Mihael se je moral takoj po razglasitvi za cesarja soočiti z dolgotrajnim uporom [[Tomaž Slovan|Tomaža Slovana]], ki bi ga skoraj stal prestola in je bil dokončno zatrt šele spomladi 824. Kasnejša leta njegove vladavine sta zaznamovala dva velika vojaška poraza, ki sta imela daljnosežne posledice. Prvi je bil začetek [[Arabci|arabskega]] osvajanja [[Sicilija|Sicilije]], drugi pa [[Saraceni|saracenska]] osvojitev [[Kreta|Krete]]. Doma je podpiral in utrdil uradni [[ikonoklazem]], ki se je ponovno začel med vladavino Leona V.. |
||
==Življenjepis== |
|||
===Vojaška kariera=== |
|||
Mihael je bil rojen v družini profesionalnih kmetov-vojakov, ki so za svojo vojaško službo od države dobili zemljo. Družina je pripadala judovsko-krščanski sekti atinžanov, [[Kapadokija|Kapadočanov]], ki so privzeli [[Judovstvo|judovsko]] obredje. Atinžani so imeli v [[Mala Azija|Mali Aziji]] veliko pristašev in so v tistem času skupaj z Grki in Armenci tvorili hrbtenico bizantinske vojske. |
|||
Mihaelovo prvo veliko napredovanje je bil položaj pribočnika (''[[spatarij|spatharios]]'') generala Bardana Turka, ki sta ga imela tudi njegov bodoči nasprotnik in cesar [[Leon V. Armenec|Leon Armenec]] in [[uzurpator]] [[Tomaž Slovan]]. |
|||
Poročil se je z Bardanovo hčerko Teklo, z drugo pa se je poročil Leon. Kmalu po Bardanovem uporu proti cesarju [[Nikifor I. Logotet|Nikiforju I. Logotetu]] sta ga oba zeta zapustila in bila zato nagrajena z višjima poveljniškima položajema. Mihael je bil imenovan za cesarjevega ''gospodarja šotora'' (''[[komes tes kortes|komēs tēs kortēs]]''). Leta 813 je sodeloval v Leonovem strmoglavljenju cesarja [[Mihael I. Rangab|Mihaela I. Rangaba]], ki je bilo posledica njegovih stalnih vojaških porazov z [[Prvo bolgarsko cesarstvo|Bolgari]], in bil zato imenovan za poveljnika elitne [[tagme]] ekskubitorjev. |
|||
Po Leonovi ločitvi od Mihaelove svakinje je postal nezadovoljen. Na Božični večer leta 820 ga je Leon V. obtožil, da kuje zaroto, ga aretiral in obsodil na smrt. Izvršitev sodbe je odložil do naslednjega dne. Mihael je iz ječe zagrozil soudeležencem v zaroti, da jih bo izdal, zato so ga osvobodili in pri božični maši v dvorni kapeli sv. Štefana Leona V. ubili. |
|||
[[Kategorija:Rojeni leta 770]] |
[[Kategorija:Rojeni leta 770]] |
||
Redakcija: 11:18, 13. november 2015
| Mihael II. Μιχαήλ Β | |
|---|---|
| cesar Bizantinskega cesarstva | |
 Mihael II. in njegov sin Teofil, ustanovitelja Amorijske dinastije | |
| Vladanje | 25. december 820 – 2. oktober 829 |
| Predhodnik | Leon V. Armenec |
| Naslednik | Teofil |
| Rojstvo | 770[1] Armorij[d] |
| Smrt | 2. oktober 829 Konstantinopel |
| Soproga | Tekla, Eufrozina |
| Potomci | Teofil |
| Vladarska rodbina | Amorijska (Frigijska) dinastija |
Mihael II. (grško Μιχαήλ Β [Mihaēl II]) z vzdevkom Amorijec ali Jecljavec je bil cesar Bizantinskega cesarstva, ki je kot prvi iz Amorijske (ali Frigijske) dinastije vladal od decembra 820 do svoje smrti 2. oktobra 829, * 870, Amorij, Frigija, † 2. oktober 829, Konstantinopel, Bizantinsko cesarstvo.
Bil je vojak, ki je skupaj s svojim kolegom in bodočim cesarjem Leonom V. Armencem (vladal 813-820) dosegel visok vojaški položaj. Leonu je pomagal strmoglaviti cesarja Mihaela I. Rangaba in zasesti njegovo mesto. Njuno prijateljstvo se je kasneje razdrlo in Leon je Mihaela obsodil na smrt. Mihael je iz ječe organiziral zaroto, v kateri so za Božič leta 820 Leona umorili.
Mihael se je moral takoj po razglasitvi za cesarja soočiti z dolgotrajnim uporom Tomaža Slovana, ki bi ga skoraj stal prestola in je bil dokončno zatrt šele spomladi 824. Kasnejša leta njegove vladavine sta zaznamovala dva velika vojaška poraza, ki sta imela daljnosežne posledice. Prvi je bil začetek arabskega osvajanja Sicilije, drugi pa saracenska osvojitev Krete. Doma je podpiral in utrdil uradni ikonoklazem, ki se je ponovno začel med vladavino Leona V..
Življenjepis
Vojaška kariera
Mihael je bil rojen v družini profesionalnih kmetov-vojakov, ki so za svojo vojaško službo od države dobili zemljo. Družina je pripadala judovsko-krščanski sekti atinžanov, Kapadočanov, ki so privzeli judovsko obredje. Atinžani so imeli v Mali Aziji veliko pristašev in so v tistem času skupaj z Grki in Armenci tvorili hrbtenico bizantinske vojske.
Mihaelovo prvo veliko napredovanje je bil položaj pribočnika (spatharios) generala Bardana Turka, ki sta ga imela tudi njegov bodoči nasprotnik in cesar Leon Armenec in uzurpator Tomaž Slovan.
Poročil se je z Bardanovo hčerko Teklo, z drugo pa se je poročil Leon. Kmalu po Bardanovem uporu proti cesarju Nikiforju I. Logotetu sta ga oba zeta zapustila in bila zato nagrajena z višjima poveljniškima položajema. Mihael je bil imenovan za cesarjevega gospodarja šotora (komēs tēs kortēs). Leta 813 je sodeloval v Leonovem strmoglavljenju cesarja Mihaela I. Rangaba, ki je bilo posledica njegovih stalnih vojaških porazov z Bolgari, in bil zato imenovan za poveljnika elitne tagme ekskubitorjev.
Po Leonovi ločitvi od Mihaelove svakinje je postal nezadovoljen. Na Božični večer leta 820 ga je Leon V. obtožil, da kuje zaroto, ga aretiral in obsodil na smrt. Izvršitev sodbe je odložil do naslednjega dne. Mihael je iz ječe zagrozil soudeležencem v zaroti, da jih bo izdal, zato so ga osvobodili in pri božični maši v dvorni kapeli sv. Štefana Leona V. ubili.
- ↑ Find a Grave — 1996.