France Bučar

France Bučar
1. predsednik Državnega zbora Republike Slovenije
Na položaju 1990 – 1992
Predhodnik	prvi na položaju
Naslednik	Herman Rigelnik
Osebni podatki
Rojstvo	2. februar 1923 Bohinjska Bistrica
Smrt	21. oktober 2015 Bohinjska Bistrica
Politična stranka	Demokratska stranka
Poklic	pravnik, politik, pravoznanec, partizan

France Bučar, slovenski pravnik in politik, * 2. februar 1923, Bohinjska Bistrica, † 21. oktober 2015.

Bučar, pogosto označen za »starosto slovenske politike«, velja za enega od očetov samostojne Slovenije. 25. junija 1992 je kot takratni predsednik Skupščine Republike Slovenije skladno z rezultati plebiscita formalno razglasil samostojnost države. Skupaj s Petrom Jambrekom je bil tudi glavni avtor prve slovenske ustave.

Življenjepis

Kot dijak se je med drugo svetovno vojno pridružil NOB, zaradi česar ga je aretirala italijanska okupacijska oblast in poslala v taborišče Gonars. Po več selitvah so ga poslali v Tretji rajh, vendar je med prevozom pobegnil, se vrnil v Slovenijo in vstopil v Kokrški odred OF.

Takoj po vojni je deloval v KNOJ in Ozni, nato je petnajst let služboval v državnih uradih in po tistem kot akademik na ljubljanski Pravni fakulteti. V 1970. letih je razburil oblast s kritičnimi članki, zato je bil odstranjen z univerze in imel naslednje desetletje sloves oporečnika.

Leta 1989 je soustanovil Slovensko demokratično zvezo in z njo kot del koalicije DEMOS zmagal na prvih demokratičnih volitvah v Sloveniji. Bil je predsednik Skupščine Republike Slovenije v mandatu 1990–1992 in tako ena vodilnih osebnosti procesa osamosvojitve Slovenije. Leta 1992 je bil izvoljen v 1. državni zbor Republike Slovenije. V tem mandatu je bil član naslednjih delovnih teles:

• Komisija za nadzor nad delom varnostnih in obveščevalnih služb (predsednik),
• Odbor za mednarodne odnose in
• Odbor za obrambo.

Leta 1994 je neuspešno kandidiral na lokalnih volitvah za župana Ljubljane, po koncu poslanskega mandata pa se je njegovo aktivno politično delovanje končalo. V politiko se je poskušal vrniti leta 2002 kot kandidat na volitvah za predsednika republike, a prejel zanemarljiv delež glasov.

Namesto tega se je posvetil publicistiki in izdal več knjig. Bil je tudi predsednik Slovenskega panevropskega gibanja.

21.10.2015 je umrl. Pokopan je bil 23.10.2015 na pokopališču v Bohinjski Bistrici z vojaškimi častmi.

Dela

Od leta 1960 do 2014 je napisal več knjig s politično in ekonomsko-pravno vsebino, kot so:

• Naš bodoči razvoj Ljubljana 1961,
• Kakšen gospodarski razvoj? Ljubljana 1963,
• Podjetje in družba Ljubljana 1972,
• Upravljanje Ljubljana 1988,
• Resničnost in utvara Maribor 1986,
• Usodne odločitve Ljubljana 1988,
• Prehod čez rdeče morje Ljubljana 1993,
• Ujetniki preteklosti Ljubljana 1993,
• Slovenija in evropski izzivi Ljubljana 1996,
• Demokracija in kriza naših ustavnih inštitucij Ljubljana 1998,
• Porušena harmonija sveta Dob 2003,
• Na novih razpotjih Celje 2006,
• Rojstvo države Radovljica 2007,
• Slovenci in prihodnost Radovljica 2008,
• Temelji naše državnosti Ljubljana 2012,

Nekaj teh del je tudi prevedenih, največ v angleščino.

Viri

• »Poslovil se je France Bučar, starosta slovenske politike«. MMC RTV-SLO. 21. oktober 2015. Pridobljeno 21. oktobra 2015.

Glej tudi

• Seznam slovenskih pravnikov
• Seznam slovenskih politikov
• Seznam poslancev Državnega zbora Republike Slovenije (1992-1996)

Zunanje povezave

• Intervju s Francetom Bučarjem na RTV Slovenija