Triglavski narodni park: Razlika med redakcijama

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Pregledujte zgodovino interaktivno
← Starejše urejanjeNovejše urejanje →
Izbrisana vsebina Dodana vsebina
VizualnoVikibesedilo
odstranjevanje celotne vsebine strani
Vrstica 1: Vrstica 1:
{{Infopolje Zavarovano območje
| name = Triglavski narodni park
| iucn_category = V
| photo = Triglav - winter.jpg
| photo_caption = [[Triglav]] pozimi
| location = [[Slovenija]]
| map = Triglavski narodni park.svg
| map_caption = Zemljevid Triglavskega narodnega parka
| nearest_city =
| lat_d =
| lat_m =
| lat_s =
| lat_NS =
| long_d =
| long_m =
| long_s =
| long_EW =
| area = 880&nbsp;km²<ref name="TNPUvod">{{cite web |url=http://www.tnp.si/narodni_park/ |title=Triglavski narodni park (TNP) |publisher=Triglav National Park |accessdate=17 December 2011}}</ref><ref>{{cite news |url=http://www.siol.net/novice/lokalne_novice/goriska/2011/12/triglavski_narodni_park_se_je_povecal_za_kneske_ravne.aspx |title=Triglavski narodni park se je povečal za Kneške Ravne |language=Slovene |trans_title=Triglav National Park Expanded To Kneške Ravne |publisher=Planet Siol.net |date=17 December 2011}}</ref>
| established = 1981<ref name="Snovalci">{{cite book |url=http://www.tnp.si/images/uploads/Snovalci_TNP.pdf |title=Snovalci Triglavskega narodnega parka - ljudje pred svojim časom |language=Slovene |trans_title=Designers of Triglav National Park − People Ahead of Their Time |publisher=Triglav National Park Public Institute |year=2006 |authors=Banovec Tomaž et al.}}</ref>
| visitation_num = 1,6 milijonov
| visitation_year = 2006
| governing_body =
}}
'''Tríglavski národni párk''' (TNP) leži na območju severozahodne [[Slovenija|Slovenije]], natančneje [[Julijske Alpe|Julijskih Alp]]. Je edini [[narodni park]] v Sloveniji in v njem velja poseben [[Zavarovana območja Slovenije|naravovarstveni režim]], ki je strožji kot v [[krajinski park|krajinskih parkih]]. Na območju parka prevladuje [[Kras v Sloveniji|visokogorski kras]]. [[Rastlinstvo]] v parku je značilno [[alpsko rastlinstvo|alpsko]], vendar so zaradi bližine [[Jadransko morje|Jadranskega morja]] in vpliva [[sredozemsko podnebje|sredozemskega podnebja]] na jugozahodnem delu parka prisotne tudi [[rastline]] iz tega območja. Park po [[površina|površini]] meri 83.807 [[hektar|ha]], njegova najvišja točka je [[Triglav]] s 2864 [[meter|m]], najnižja površinska pa [[Tolminka]] s 180 m.

Park je bil poimenovan po Triglavu, najvišji slovenski [[gora|gori]], ki leži skoraj v središču parka.

== Zgodovina ==
Avgusta 1908 je skupinica mož prehodila del [[Dolina Triglavskih jezer|Doline Triglavskih jezer]]. To so bili uradni udeleženci ogleda, ki ga je na pobudo seizmologa in naravoslovca [[Albin Belar|Albina Belarja]] razpisalo državno gozdarsko oskrbništvo v [[Radovljica|Radovljici]]. Do uresničitve Belarjevega predloga za ustanovitev Naravovarstvenega parka nad Komarčo pa ni prišlo, ker za to ni bilo pravne podlage. Tedanji zakonski predpisi tudi niso dopuščali omejevanja paše. Tako je bila zamujena priložnost, da bi imela Slovenija prvi narodni park v Evropi.

Odsek za varstvo prirode in prirodnih spomenikov pri Muzejskem društvu je leta 1920 Pokrajinski vladi za Slovenijo predložil znamenito Spomenico, katere zahteva je bila ustanovitev varstvenih parkov po zgledu drugih držav. Ustanovitev Alpskega varstvenega parka se je leta 1924 (Površina 1.400 ha) posrečila Odseku za varstvo prirode in prirodnih znamenitosti in Slovenskemu planinskemu društvu za samo 20 let.

Prvič je bilo uporabljeno ime Triglavski narodni park leta 1926. Zasluga za to gre profesorju [[Fran Jesenko|Franu Jesenku]], ki je 30. maja v dnevniku ''[[Jutro (časnik)|Jutro]]'' spregovoril o znamenitostih Triglavskega narodnega parka.

Po izteku 20 letne pogodbe so ponovno ustanovitev parka ovirali predvsem pašniški interesi in nedorečenost v zvezi s pristojnostjo razglašanja parka. Ljudska skupščina Ljudske Republike Slovenije je dne [[26. maj]]a [[1961]] sprejela Odlok o razglasitvi Doline Triglavskih jezer za narodni park pod imenom Triglavski narodni park (Površina 2.000 ha). Razširitev Triglavskega narodnega parka je bila sprejeta 27. maja 1981 z Zakonom o Triglavskem narodnem parku (Površina: 83.807 ha oz. 838,07 km² oz. 4% površine Slovenije).

== Zakonska zaščita parka ==
Poleg Zakona o TNP varujejo ta edinstveni alpski svet [[Ustava Republike Slovenije]] (členi 71, 72 in 73), zakon o varstvu okolja, zakon o ohranjanju narave, zakon o vodah, kmetijsko-gozdarski in drugi zakoni ter [[Alpska konvencija]] z njenimi protokoli. Najnovejša usmeritev pa izhaja iz [[Program Človek in biosfera (MAB)|Seviljske strategije]] za [[biosferni rezervat|biosferne rezervate]], ker je [[Organizacija Združenih narodov za izobraževanje, znanost in kulturo|UNESCO]] julija 2003 razglasil Julijske Alpe za biosferni rezervat, junija 2014 pa mu ta status podaljšal do leta 2023.<ref>Svet pod Triglavom, št. 21, 2014</ref>

Določbe Zakona o TNP-ju v celoti ne ustrezajo kriterijem in ciljem upravljanja za IUCN kategorijo II (narodni park):
Glavne neskladnosti in naravovarstveni problemi v osrednjem območju so<ref>{{citation|url=http://www.tnp.mop.gov.si/stalisca_ztnp_19maj10.pdf‎|title=Stališča do pripomb in predlogov z javne predstavitve Predloga zakona o Triglavskem narodnem parku, ki je potekala od 10. februarja do 12. aprila 2010|publisher=Ministrstvo za okolje in prostor, Republika Slovenija|year=2010|accessdate=2.5.2013}}</ref>:
* manjša stalna naselja/zaselki v osrednjem območju,
* neustrezna ureditev poseganja v prostor, zlasti gradnja prometnic ter drugih objektov v osrednjem območju,
* neurejenost prometa in nekontroliran zračni promet,
* problem množičnega obiskovanja, vključno s hrupnimi prireditvami, in neurejen status za "planinske dejavnosti" (npr. gradnja koč in poti),
* raba naravnih virov z ZTNP ni urejena in ustrezno nadzorovana: gospodarska izraba in sečnja gozdov niso regulirani, lov in ribolov sta dovoljena na vsem območju brez omejitev, pojavlja se problem paše izven za to določenih območij in nenadzorovano izkoriščanje mineralnih surovin.

== Hidrologija Triglavskega narodnega parka ==
[[Slika:Krnsko_Jezero.jpg|thumb|250px|Krnsko jezero]]
[[Slika:Slika Tolminka.jpg|thumb|250px|Tolminka v gornjem toku]]
V Triglavskem narodnem parku sta dve večji [[razvodje|razvodji]]:
* reke [[Soča|Soče]], ki izteka v [[Jadransko morje]]
* reke [[Sava|Save]], ki izteka proti [[Črno morje|Črnemu morju]]

Na pretežno razgibanem terenu gorskega [[kras]]a so omembe vredni tudi številni stalni [[slap]]ovi. V posoškem delu parka so slapovi številčnejši.

Največje [[jezero]] Triglavskega narodnega parka je [[Bohinjsko jezero]][http://www.burger.si/TriglavNationalPark/Bohinj/Uvod_Bohinj.htm], ki je tektonsko-ledeniškega nastanka. Znana so manjša [[Triglavska jezera]]. Eno izmed njih je tudi [[Črno jezero, Bohinj|Črno jezero]], od koder ponika voda proti slapu Savice. Visoko v gorah so tudi [[Kriška jezera|Kriška]] in [[Krnsko jezero]] [http://www.burger.si/TriglavNationalPark/Krn/KrnskoJezero.html].

''za podrobnejši opis glej'' [[Hidrologija Triglavskega narodnega parka]]

== Živi svet v Triglavskem narodnem parku ==
Triglavski narodni park združuje na svojem območju izredno raznolikost [[ekosistem]]ov. Zajema ostro visokogorje s svojim značilnim rastjem in življenjem, v vmesnih dolinah srečujemo prijaznejše okolje, na južni strani pa se na posameznih mestih pojavlja vpliv morja.
''za podrobnejši opis glej'' [[Živi svet v Triglavskem narodnem parku]]

== Jame in jamarstvo v Triglavskem narodnem parku ==
Velik del Triglavskega narodnega parka sestavljajo močno zakraseli [[trias|zgornjetriasni]] [[karbonat]]i. Površje je glaciokraško, na visokogorskih planotah najdemo številne vhode v kraška [[brezno|brezna]], ki ponekod vodijo preko kilometra globoko v masiv. Razvoj visokogorskih jam je tesno povezan s [[pleistocen]]skimi poledenitvami. Območje parka je eno najbolj vročih jamarskih raziskovalnih področij na svetu. Prve jame so raziskali že v 20. letih prejšnjega stoletja, sedaj pa je v parku registriranih kar 637 jam.

''za podrobnejši opis glej'' [[Jame in jamarstvo v Triglavskem narodnem parku]]

== Nekdanje in sodobne dejavnosti v parku ==
V Triglavskem narodnem parku so bile v preteklosti zlasti pomembne štiri gospodarske dejavnosti: [[fužina]]rstvo, [[oglje|oglarstvo]], [[planšarstvo]] in [[gozdarstvo]]. Današnji človekov vpliv je v osrednjem delu parka pretežno sezonski - poleg planšarstva in gozdarstva ima pomemben vpliv tudi [[turizem]].

== Naravne zanimivosti v parku ==
=== Okoli Triglava ===
[[Slika:Triglav Aljazev stolp.jpg|thumb|200px|right|[[Aljažev stolp]] na vrhu Triglava]]
* [[Triglav]] - na vrhu stoji [[Aljažev stolp]]. Tja ga je dal postaviti triglavski župnik [[Jakob Aljaž]] z [[Dovje]]ga leta [[1895]].
* [[Triglavska severna stena]] je široka 3&nbsp;km in visoka čez 1000 m in je največja v Vzhodnih [[Alpe|Alpah]].
* [[Vrata (dolina)|Dolina Vrata]] vodi do Triglavske severne stene. V njej stoji spomenik na padle [[partizan]]e gornike med [[druga svetovna vojna|2. svetovno vojno]].
* [[Peričnik|Slap Peričnik]] v Vratih je zaščiten ko naravni spomenik. Pada čez konglomeratne stene v dveh stopnjah: spodnaja je visoka 52 m, zgornja pa 16 m.
* [[Kot (dolina)|Dolina Kot]]
* [[Krma (dolina)|Dolina Krma]]
* [[Triglavski ledenik]]
* [[Triglavsko brezno]] je najglobje ledeno brezno pri nas. Razkrilo ga je umikanje Triglavskega ledenika.
* [[Velo polje|Velo]] in [[Malo Polje]] ležita na južni strani Triglava. Velo polje je bilo v času prvih vzponov na Triglav zadnje naseljeno izhodišče pod vrhom Triglava.
* [[Dolina Triglavskih jezer]]

=== Proti Bohinju ===
[[Slika:Burger SlapSavice.jpg|thumb|right|200px|Slap [[Savica]] pod [[Komarča|Komarčo]]]]
* [[Črno jezero, Bohinj|Črno jezero]] leži v senčni kotanji, obdani z smrekovim gozdom. Leži nad zatrepno steno [[Komarča]].
* [[Savica]] izvira iz spodnjega dela Komarče. Izvir je znamenit slap že od [[France Prešeren|Prešernovih]] časov.
* [[Bohinjsko jezero]] je naše največje stalno jezero. Poleg Savice ga polni več manjših izvirov, odtok pa je začetek [[Sava Bohinjka|Save Bohinjke]].
* [[Cerkev svetega Janeza Krstnika|Cerkev sv. Janeza Krstnika]] je najbolj znana cerkev ob jezeru.
* [[Stara Fužina]] leži v bližini jezera in je znamenita po ljudskem stavbarstvu in [[Cerkev svetega Pavla|cerkvi sv. Pavla]].
* [[Studor v Bohinju|Studor]] je vas prepoznavna po skupini slovenskih [[kozolec|kozolcev]].
* [[Korita Mostnice]] imajo vstop v Stari Fužini in pripeljejo v dolino [[Voje]].
* [[Pršivec]] ima eno najglobjih brezen pri nas ([[Brezno pri gamsovi glavi]]).
* [[Govic]] je luknja v pobočju Pršivca iz katere po izdatnem dežju bruha voda.
* Potok [[Ribnica (Bohinj)|Ribnica]] je izdolbel ozka in do 50 m globoka korita.
* [[Fužinske planine]] imajo udoben dostop iz Stare Fužine.
* [[Planina Blato]] je dostopna po cesti iz Fužinskih planin.
* [[Planina pri Jezeru]] ima 150 m široko, skoraj okroglo jezero.
* [[Črna prst]] leži na južnem robu Bohinja in je že dve stoletji raj za botanike.

=== Pokljuka ===
* [[Visoko barje|Visoka šotna barja]]: [[Veliko Blejsko barje]], [[Goreljek]], [[Šijec]] so najjužnejša gorska barja v Evropi
* [[Medvedova konta]] ima zahteven dostop. Pod njo se skriva [[Brezno pri Medvedovi konti]].
* [[Pokljuška soteska]] leži v severnih pobočjih Pokljuke.

''za podrobnejši opis glej'' [[Pokljuka]]

=== Nad gorenjsko ravnino ===
* [[Soteska Vintgar|Vintgar]] je 1600 m dolga soteska, ki jo je izdolbla [[Radovna]].
* 500 let stara [[lipa]] pri Gogalovi domačiji v Zgornji Radovni.
* 1030 let star [[navadni macesen|macesen]] na zgornjem koncu [[Mala Pišnica|Male Pišnice]].
* [[Gorjanska jama]] ali Šimnovo brezno se skriva v podzemlju [[Mežakla|Mežakle]] nad vasjo [[Krnica, Pišnica|Krnica]].

=== Visokogorje od severa ===
[[Slika:Julijske alpe vrh spik.jpg|thumb|right|200px|Julijske Alpe in najvišji vrh v skupini Špik, pod njim Kačji graben. Takoj levo so [[Frdamane police]].]]
* Iz Krme: [[Debela peč]], [[Tosc]], [[Vernar]], [[Luknja peč]], [[Rž (gora)]], [[Kredarica]]
* Iz Kota: [[Macesnovec]], [[Rjavina]], [[Požgana Minarica]], [[Vrbanova špica]]
* Iz Vrat: [[Peričnik]], [[Stena]]
* Iz Krnice: [[Rigljica]], [[Frdamane police]], [[Špik]], [[Velika Ponca|Velika]] in [[Mala Ponca]], [[Škrlatica]], [[Rakova špica]], [[Dovški Gamsovec]], [[Kriška stena]], [[Prisank]], [[Razor]]
* Martuljkova skupina iz ceste pri [[Gozd Martuljek|Gozdu Martuljku]]: [[Kukova špica]], [[Široka peč]], [[Visoki oltar]], [[Velika Ponca|Velika]] in [[Mala Ponca]], [[Špik]], [[Frdamane police]], krnica [[Za Akom]], [[Martuljek (potok)|Martuljkovi slapovi]], [[Beli potok (Martuljek)|Beli potok]],
* [[Prisank]] s stolpi, okni in [[Ajdovska deklica|Ajdovsko deklico]]
* Iz Tamarja: [[Tamar, Julijske Alpe|Tamar]] v zgornjem delu [[Planica|Planice]], [[Ponce]], kraški izvir [[Nadiža|Nadiže]]
* [[Jalovec]], [[Šit]], [[Travnik (gora)|Travnik]], [[Mojstrovka]], [[Slemenova špica]], [[Ciprnik]], [[Vršič]]

=== Visokogorje od juga ===
[[Slika:Slika Triglav JuznaStran.jpg|thumb|200px|Južna pobočja Triglava]]
* [[Kriški podi]], pod [[Križ (gora)|Križem]] leži naše najvišje gorsko jezero [[Kriško jezero]]
* [[Soča]]
* Iz [[Trenta|Trente]]: [[Velika Dnina]], [[Trentski Pelc]], [[Srebrnjak]], [[Bavški Grintavec]]

=== V dolini Soče ===
[[Slika:soca.jpg|thumb|right|200px|reka Soča]]
[[Slika:Dolina Male pisence.JPG|thumb|right|200px|Dolina Male Pišnice]]
* Korita Soče: [[Mala korita]] pri odcepu za [[Vrsnik]], [[Velika korita]] pri odcepu za [[Lepena|Lepeno]], [[korita pri Kršovcu]] pri vasi [[Kal-Koritnica]], levi pritok [[Mlinarica]]
* [[botanični vrt Alpinum Juliana]]
* Povirni del soške doline: [[Trenta]], [[Planina za skalo]] je avtentičen primerek trentarske ovčje planine

=== Ob zahodni meji ===
* Pod [[Mangart]]om: potoka [[Koritnica, Bovec|Koritnica]] in [[Predelica]], [[Mangart|Mangartsko sedlo]], [[Loška stena]]
* [[Mala Korita|Mala]] in [[Velika Korita]], [[Možnica]], [[Kluže]]
* Prelaz [[Predel]]
* Najzahodnejši predel parka so [[Rombonski podi]] z orjaškimi kontami in skritimi brezni. V bližini [[Črnelska špica|Črnelske špice]] so jamarji odkrili tri brezna, globja od 1000 m. Med temi je brezno [[Čehi II.]] z globino 1373 m na 13. mestu na svetu.
* Proti Bovcu opazimo dva ogromna podora skalovja na obeh straneh Soče
* Planina [[Golobar]] na katero je vozila krožna [[žičnica]] za transport lesa, imenovana [[tolminka]].

=== Iz Triglava proti najnižji točki parka ===
* [[Krn]] ne spada med naše najvišje vrhove, je pa po relativni višini 2010 m nad [[Kobarid]]om ena naših največjih gora.
* [[Krnsko jezero]] je naše največje visokogorsko jezero in slovi po tisočih sestradanih ribic – [[pisanec|pisancev]]. Voda jim daje premalo hrane, na kar niso mislili med obema vojanma, ko so jih skupaj z [[zlatovčica|zlatovčico]] vložili v jezero.
* [[Dupeljsko jezero]] v bližini Krnskega jezera
* [[Jezero v Lužnici]] ob poti s Krna proti [[Tolmin]]u
* [[Peske]]
* [[Rdeči rob]] je neizrazit vrh sestavljen iz rdečkastega zgornjekrednega lapornatega [[apnenec|apnenca]].
* [[Pološka jama]]
* Izvir [[Tolminka|Tolminke]], levi pritok Soče, ki skupaj z [[Zadlaščica|Zadlaščico]] tvori, do 60 m globoka korita.
* [[Medvedova glava]] ob Zadlaščici
* [[Razor]]

== Koče in zavetišča ==
* [[Dom v Tamarju]]
* [[Koča v Krnici]]
* [[Mihov dom na Vršiču]]
* [[Koča na Gozdu]] pod Vršičem
* [[Tičarjev dom na Vršiču]]
* [[Erjavčeva koča na Vršiču]]
* [[Poštarski dom na Vršiču]]
* [[Aljažev dom v Vratih]]
* [[Dom Valentina Staniča]]
* [[Triglavski dom na Kredarici]]
* [[Tržaška koča na Doliču]]
* [[Zasavska koča na Prehodavcih]]
* [[Planinski dom pri Krnskih jezerih]]
* [[Koča pri Peričniku]] v dolini Vrat
* [[Blejska koča na Lipanci]]
* [[Kovinarska koča v Krmi]]
* [[Vodnikov dom na Velem polju]]
* [[Planinska koča na Vojah]]
* [[Koča pri Triglavskih jezerih]]
* [[Koča na Planini pri Jezeru]]
* [[Pogačnikov dom na Kriških podih]]
* [[Koča pri izviru Soče]]
* [[Zavetišče pod Špičkom]]

== Muzeji ==
* [[Dom Trenta]]
* [[Planšarski muzej v Stari Fužini]]
* [[Oplenova hiša]] v [[Studor v Bohinju|Studorju]]
* [[Pocarjeva domačija]] v dolini [[Radovna|Radovne]]

== Cerkve ==

* [[Cerkev sv. Duha na Javorci]] je spomenik iz 1. svetovne vojne
* [[Cerkev sv. Janeza Krstnika ob Bohinjskem jezeru]]
* [[Cerkev sv. Pavla v Stari Fužini]]
* [[Cerkev Device Marije Lavretanske v Trenti]], Na Logu
* [[Cerkev sv. Jožefa v Trenti]]

== Spomeniki ==

* spomenik [[Julius Kugy|dr. Juliusu Kugyu]] v Trenti
* spodnja postaja krožne žičnice na planino Golobar (imenovana tolminka) ob cesti pri Kalu-Koritnica (tehnični spomenik)

== Botanični vrtovi ==
* [[Botanični vrtec B.Haqueta Velo polje]]
* [[botanični vrt Alpinum Juliana]]

== Sklici ==
{{sklici|1}}

== Viri ==
* Triglavski narodni park, dvajset let pozneje, 2001
* Naravni parki Slovenije, Borut Mencinger, ISBN 86-11-16747-3

== Zunanje povezave ==

{{Zbirka|Category:Triglav National Park}}
{{Wikipotovanje|Triglav National Park}}
* [http://www.tnp.si/ Uradna spletna stran Triglavskega narodnega parka]
* [http://www.uradni-list.si/1/content?id=98680 Zakon o Triglavskem narodnem parku], Uradni list RS, št. 52/2010 z dne 30. 6. 2010
* [http://www.burger.si/TriglavNationalPark/TriglavskiNarodniPark.htm Prostorski prikaz Triglavskega narodnega parka ]
* [http://www.kam.si/parki/triglavski_narodni_park.html Triglavski narodni park]
{{Predloga:Naravne znamenitosti Slovenije}}
[[Kategorija:Triglavski narodni park|*]]
[[Kategorija:Zavarovana območja Slovenije]]

Redakcija: 08:33, 23. oktober 2015

Pridobljeno iz »https://sl.wikipedia.org/w/index.php?title=Triglavski_narodni_park&oldid=4529390«