France Bučar: Razlika med redakcijama

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Izbrisana vsebina Dodana vsebina
m slog, popravki
malo vsebine
Vrstica 4: Vrstica 4:
| term_start=[[1990]]
| term_start=[[1990]]
| term_end=[[1992]]
| term_end=[[1992]]
| predecessor=
| predecessor=''prvi na položaju''
| successor=[[Herman Rigelnik]]
| successor=[[Herman Rigelnik]]
| birth_date=[[2. februar]] [[1923]]
| birth_date=[[2. februar]] [[1923]]
Vrstica 15: Vrstica 15:
|}}
|}}


'''France Bučar''', [[Slovenci|slovenski]] [[politik]], [[partizan]], [[poslanec]] in [[pravnik]], * [[2. februar]] [[1923]], [[Bohinjska Bistrica]], † [[21. oktober]] [[2015]].
'''France Bučar''', [[Slovenci|slovenski]] [[pravnik]] in [[politik]], * [[2. februar]] [[1923]], [[Bohinjska Bistrica]], † [[21. oktober]] [[2015]].


== Življenjepis ==
== Življenjepis ==
Med [[Druga svetovna vojna|drugo svetovno vojno]] so ga kot dijaka najprej zaprli [[Italija]]ni in nato še [[Nemci]]. Po pobegu iz [[Tretji rajh|Nemčije]] se je pridružil [[Narodnoosvobodilni boj|NOB]].
Kot dijak se je med [[Druga svetovna vojna|drugo svetovno vojno]] pridružil [[Narodnoosvobodilni boj|NOB]], zaradi česar ga je aretirala italijanska okupacijska oblast in poslala v [[Koncentracijsko taborišče Gonars|taborišče Gonars]]. Po več selitvah so ga poslali v [[Tretji rajh]], vendar je med prevozom pobegnil, vrnil v Slovenijo in vstopil v [[Kokrški odred]] OF.


Takoj po vojni je deloval v [[Korpus narodne obrambe Jugoslavije|KNOJ]] in [[OZNA|Ozni]], nato je petnajst let služboval v državnih uradih in po tistem kot akademik na ljubljanski [[Pravna fakulteta v Ljubljani|Pravni fakulteti]]. V 1970. letih je razburil oblast s kritičnimi članki, zato je bil odstranjen z univerze in imel naslednje desetletje sloves oporečnika.
Bil je [[predsednik Skupščine Republike Slovenije]] v mandatu 1990–1992 in tako edna vodilnih osebnosti [[slovenska osamosvojitvena vojna|slovenske osamosvojitvene vojne]].


Leta 1992 je bil izvoljen v [[1. državni zbor Republike Slovenije]]. V tem [[mandat (politika)|mandatu]] je bil član naslednjih [[delovno telo Državnega zbora Republike Slovenije|delovnih teles]]:
Leta 1989 je soustanovil [[Slovenska demokratična zveza|Slovensko demokratično zvezo]] in z njo kot del koalicije [[DEMOS]] zmagal na [[Volitve v Skupščino Socialistične Republike Slovenije, 1990|prvih demokratičnih volitvah]] v Sloveniji. Bil je [[predsednik Skupščine Republike Slovenije]] v mandatu 1990–1992 in tako edna vodilnih osebnosti [[osamosvojitev Slovenije|procesa osamosvojitve Slovenije]]. Leta 1992 je bil izvoljen v [[1. državni zbor Republike Slovenije]]. V tem [[mandat (politika)|mandatu]] je bil član naslednjih [[delovno telo Državnega zbora Republike Slovenije|delovnih teles]]:


* [[Komisija za nadzor nad delom varnostnih in obveščevalnih služb Državnega zbora Republike Slovenije|Komisija za nadzor nad delom varnostnih in obveščevalnih služb]] (predsednik),
* [[Komisija za nadzor nad delom varnostnih in obveščevalnih služb Državnega zbora Republike Slovenije|Komisija za nadzor nad delom varnostnih in obveščevalnih služb]] (predsednik),
Vrstica 28: Vrstica 28:
* [[Odbor za obrambo Državnega zbora Republike Slovenije|Odbor za obrambo]].
* [[Odbor za obrambo Državnega zbora Republike Slovenije|Odbor za obrambo]].


Leta 1994 je neuspešno kandidiral na [[lokalne volitve v Sloveniji 1994|lokalnih volitvah]] za [[župan Mestne občine Ljubljana|župana Ljubljane]].
Leta 1994 je neuspešno kandidiral na [[lokalne volitve v Sloveniji 1994|lokalnih volitvah]] za [[župan Mestne občine Ljubljana|župana Ljubljane]], po koncu poslanskega mandata pa se je njegovo aktivno politično delovanje končalo. V politiko se je poskušal vrniti leta 2002 kot kandidat na [[Volitve predsednika Republike Slovenije 2002|volitvah za predsednika republike]], a prejel zanemarljiv delež glasov.


Bivši predsednik [[Slovensko panevropsko gibanje|Slovenskega panevropskega gibanja]].
Namesto tega se je posvetil publicistiki in izdal več knjig. Bil je tudi predsednik [[Slovensko panevropsko gibanje|Slovenskega panevropskega gibanja]].


== Dela v knjižni obliki ==
== Dela ==
Od leta 1960 do 2014 je napisal več knjig s politično in ekonomsko-pravno vsebino, kot so:
Od leta 1960 do 2014 je napisal več knjig s politično in ekonomsko-pravno vsebino, kot so:


Vrstica 52: Vrstica 52:


Nekaj teh del je tudi prevedenih, največ v angleščino.
Nekaj teh del je tudi prevedenih, največ v angleščino.

== Viri ==
* {{navedi novice| url=http://www.rtvslo.si/slovenija/poslovil-se-je-france-bucar-starosta-slovenske-politike/376328 |title=Poslovil se je France Bučar, starosta slovenske politike |date=21.10.2015 |work=[[MMC RTV-SLO]] |accessdate=21.10.2015}}


== Glej tudi ==
== Glej tudi ==
Vrstica 72: Vrstica 75:
[[Kategorija:Slovenski partizani]]
[[Kategorija:Slovenski partizani]]
[[Kategorija:Slovenski politiki]]
[[Kategorija:Slovenski politiki]]
[[Kategorija:Poslanci Skupščine Republike Slovenije (1990-1992)]]
[[Kategorija:Predsedniki Skupščine Republike Slovenije (1990-1992)]]
[[Kategorija:Poslanci 1. državnega zbora Republike Slovenije]]
[[Kategorija:Člani Demokratske stranke Slovenije]]
[[Kategorija:Diplomiranci Pravne fakultete v Ljubljani]]
[[Kategorija:Diplomiranci Pravne fakultete v Ljubljani]]
[[Kategorija:Magistrirali na Pravni fakulteti v Ljubljani]]
[[Kategorija:Magistrirali na Pravni fakulteti v Ljubljani]]
[[Kategorija:Doktorirali na Pravni fakulteti v Ljubljani]]
[[Kategorija:Doktorirali na Pravni fakulteti v Ljubljani]]
[[Kategorija:Člani Demokratske stranke Slovenije]]
[[Kategorija:Poslanci Skupščine Republike Slovenije (1990-1992)]]
[[Kategorija:Predsedniki Skupščine Socialistične republike Slovenije]]
[[Kategorija:Poslanci 1. državnega zbora Republike Slovenije]]
[[Kategorija:Osebnosti slovenske osamosvojitvene vojne]]
[[Kategorija:Osebnosti slovenske osamosvojitvene vojne]]
[[Kategorija:Nosilci častnega znaka svobode Republike Slovenije]]
[[Kategorija:Nosilci častnega znaka svobode Republike Slovenije]]

Redakcija: 10:13, 21. oktober 2015

France Bučar
Portret
1. Predsednik Državnega zbora Republike Slovenije
Na položaju
1990 – 1992
Predhodnikprvi na položaju
NaslednikHerman Rigelnik
Osebni podatki
Rojstvo2. februar 1923
Bohinjska Bistrica
Smrt21. oktober 2015
Bohinjska Bistrica
Politična strankaDemokratska stranka
Poklicpravnik, politik, pravoznanec, partizan

France Bučar, slovenski pravnik in politik, * 2. februar 1923, Bohinjska Bistrica, † 21. oktober 2015.

Življenjepis

Kot dijak se je med drugo svetovno vojno pridružil NOB, zaradi česar ga je aretirala italijanska okupacijska oblast in poslala v taborišče Gonars. Po več selitvah so ga poslali v Tretji rajh, vendar je med prevozom pobegnil, vrnil v Slovenijo in vstopil v Kokrški odred OF.

Takoj po vojni je deloval v KNOJ in Ozni, nato je petnajst let služboval v državnih uradih in po tistem kot akademik na ljubljanski Pravni fakulteti. V 1970. letih je razburil oblast s kritičnimi članki, zato je bil odstranjen z univerze in imel naslednje desetletje sloves oporečnika.

Leta 1989 je soustanovil Slovensko demokratično zvezo in z njo kot del koalicije DEMOS zmagal na prvih demokratičnih volitvah v Sloveniji. Bil je predsednik Skupščine Republike Slovenije v mandatu 1990–1992 in tako edna vodilnih osebnosti procesa osamosvojitve Slovenije. Leta 1992 je bil izvoljen v 1. državni zbor Republike Slovenije. V tem mandatu je bil član naslednjih delovnih teles:

Leta 1994 je neuspešno kandidiral na lokalnih volitvah za župana Ljubljane, po koncu poslanskega mandata pa se je njegovo aktivno politično delovanje končalo. V politiko se je poskušal vrniti leta 2002 kot kandidat na volitvah za predsednika republike, a prejel zanemarljiv delež glasov.

Namesto tega se je posvetil publicistiki in izdal več knjig. Bil je tudi predsednik Slovenskega panevropskega gibanja.

Dela

Od leta 1960 do 2014 je napisal več knjig s politično in ekonomsko-pravno vsebino, kot so:

  • Naš bodoči razvoj Ljubljana 1961,
  • Kakšen gospodarski razvoj? Ljubljana 1963,
  • Podjetje in družba Ljubljana 1972,
  • Upravljanje Ljubljana 1988,
  • Resničnost in utvara Maribor 1986,
  • Usodne odločitve Ljubljana 1988,
  • Prehod čez rdeče morje Ljubljana 1993,
  • Ujetniki preteklosti Ljubljana 1993,
  • Slovenija in evropski izzivi Ljubljana 1996,
  • Demokracija in kriza naših ustavnih inštitucij Ljubljana 1998,
  • Porušena harmonija sveta Dob 2003,
  • Na novih razpotjih Celje 2006,
  • Rojstvo države Radovljica 2007,
  • Slovenci in prihodnost Radovljica 2008,
  • Temelji naše državnosti Ljubljana 2012,

Nekaj teh del je tudi prevedenih, največ v angleščino.

Viri

  • »Poslovil se je France Bučar, starosta slovenske politike«. MMC RTV-SLO. 21. oktober 2015. Pridobljeno 21. oktobra 2015.

Glej tudi

Zunanje povezave