Nedoločnik: Razlika med redakcijama
Izbrisana vsebina Dodana vsebina
Brez povzetka urejanja |
Brez povzetka urejanja |
||
| Vrstica 1: | Vrstica 1: | ||
'''Nèdolóčnik''' ('''ínfinitiv''') je |
'''Nèdolóčnik''' ('''ínfinitiv''') je lulček [[glagol]]ska oblika, ki se končuje na -''ti'' ali -''či'' (na primer: ''hoditi'', ''teči''). Ob [[pomožni glagol|pomožnih]] in faznih glagolih imajo vlogo povedkovnika (''moram povedati'', ''začel je govoriti''), redko pa se rabi tudi samostalniško v srednjem spolu (dobro ''jesti'', dobrega ''jesti'').<ref>Toporišič J. Enciklopedija slovenskega jezika. Ljubljana 1992.</ref> V pogovornem jeziku se pogosto uporablja tako imenovani [[kratki nedoločnik]], ki se končuje na -t ali -č (''hočem teč'' → pravilno ''hočem teči''). |
||
== Sklici == |
== Sklici == |
||
Redakcija: 20:22, 20. oktober 2015
Nèdolóčnik (ínfinitiv) je lulček glagolska oblika, ki se končuje na -ti ali -či (na primer: hoditi, teči). Ob pomožnih in faznih glagolih imajo vlogo povedkovnika (moram povedati, začel je govoriti), redko pa se rabi tudi samostalniško v srednjem spolu (dobro jesti, dobrega jesti).[1] V pogovornem jeziku se pogosto uporablja tako imenovani kratki nedoločnik, ki se končuje na -t ali -č (hočem teč → pravilno hočem teči).
Sklici
- ↑ Toporišič J. Enciklopedija slovenskega jezika. Ljubljana 1992.
Glej tudi
 | Ta jezikoslovni članek je škrbina. Pomagajte Wikipediji in ga razširite. |