Nedoločnik: Razlika med redakcijama

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Izbrisana vsebina Dodana vsebina
Marko3 (pogovor | prispevki)
Brez povzetka urejanja
Brez povzetka urejanja
Vrstica 1: Vrstica 1:
'''Nèdolóčnik''' ('''ínfinitiv''') je nedoločna [[glagol]]ska oblika, ki se končuje na -''ti'' ali -''či'' (na primer: ''hoditi'', ''teči''). Ob [[pomožni glagol|pomožnih]] in faznih glagolih imajo vlogo povedkovnika (''moram povedati'', ''začel je govoriti''), redko pa se rabi tudi samostalniško v srednjem spolu (dobro ''jesti'', dobrega ''jesti'').<ref>Toporišič J. Enciklopedija slovenskega jezika. Ljubljana 1992.</ref> V pogovornem jeziku se pogosto uporablja tako imenovani [[kratki nedoločnik]], ki se končuje na -t ali -č (''hočem teč'' → pravilno ''hočem teči'').
'''Nèdolóčnik''' ('''ínfinitiv''') je lulček [[glagol]]ska oblika, ki se končuje na -''ti'' ali -''či'' (na primer: ''hoditi'', ''teči''). Ob [[pomožni glagol|pomožnih]] in faznih glagolih imajo vlogo povedkovnika (''moram povedati'', ''začel je govoriti''), redko pa se rabi tudi samostalniško v srednjem spolu (dobro ''jesti'', dobrega ''jesti'').<ref>Toporišič J. Enciklopedija slovenskega jezika. Ljubljana 1992.</ref> V pogovornem jeziku se pogosto uporablja tako imenovani [[kratki nedoločnik]], ki se končuje na -t ali -č (''hočem teč'' → pravilno ''hočem teči'').


== Sklici ==
== Sklici ==

Redakcija: 20:22, 20. oktober 2015

Nèdolóčnik (ínfinitiv) je lulček glagolska oblika, ki se končuje na -ti ali -či (na primer: hoditi, teči). Ob pomožnih in faznih glagolih imajo vlogo povedkovnika (moram povedati, začel je govoriti), redko pa se rabi tudi samostalniško v srednjem spolu (dobro jesti, dobrega jesti).[1] V pogovornem jeziku se pogosto uporablja tako imenovani kratki nedoločnik, ki se končuje na -t ali -č (hočem teč → pravilno hočem teči).

Sklici

  1. Toporišič J. Enciklopedija slovenskega jezika. Ljubljana 1992.

Glej tudi