Svetlana Aleksijevič: Razlika med redakcijama
Izbrisana vsebina Dodana vsebina
naglasi imena, slovenski prevod Černobilska molitev |
dela s kratkimi komentarji |
||
Vrstica 1: | Vrstica 1: | ||
{{infopolje Oseba}} |
{{infopolje Oseba}} |
||
'''Svetlána Aleksándrovna Aleksijévič''' ({{lang-be|Святлана Аляксандраўна Алексіевіч |
'''Svetlána Aleksándrovna Aleksijévič''' ({{lang-be|Святлана Аляксандраўна Алексіевіч }}, {{lang-ru|Светлана Александровна Алексие́вич}}, [[Belorusi|beloruska]], pretežno ruskojezična, [[preiskovalni novinar|preiskovalna novinarka]] in [[publicist]]ka, * [[31. maj]] [[1948]]. |
||
Svetlana Aleksandrova Aleksijevič je leta 2015 prejela [[Nobelova nagrada za književnost|Nobelovo nagrado za književnost]] za »svoje polifono pisanje, spomenik trpljenju in pogumu našega časa«. Kritiki opisujejo njene knjige kot literarno kroniko čustvene zgodovine [[Sovjetska zveza|sovjetskega]] in post-sovjetskega človeka, povedano skozi natančno načrtovan kolaž [[intervju]]jev. |
Svetlana Aleksandrova Aleksijevič je leta 2015 prejela [[Nobelova nagrada za književnost|Nobelovo nagrado za književnost]] za »svoje polifono pisanje, spomenik trpljenju in pogumu našega časa«. Kritiki opisujejo njene knjige kot literarno kroniko čustvene zgodovine [[Sovjetska zveza|sovjetskega]] in post-sovjetskega človeka, povedano skozi natančno načrtovan kolaž [[intervju]]jev. |
||
=== Dela === |
=== Dela === |
||
Černobilska molitev slovenski prevod Veronika Sorokin, Poteze / Modrijan, 2009 [http://cobiss6.izum.si/scripts/cobiss?id=1016035884550016 Černobilska molitev : kronika prihodnosti /] |
|||
;Literarno-dokumentarni cikel "Glasovi Utopije" |
|||
# «У войны не женское лицо» (Vojna nima ženskega obraza, objavljeno l. 1985). <br>Knjiga vsebuje izpovedi žensk, ki so sodelovale v drugi svetovni vojni. Prva izdaja je bila cenzurirana zaradi pacifizma, zanikanja junaške podobe sovjetskih žensk in zaradi naturalizma nekaterih pripovedi<ref>Opombe o cenzuri v izdaji [http://www.alexievich.info/knigi/U_voiny.pdf У войны не женское лицо, 2012]</ref>. Večkrat uprizorjeno v filmih in gledališčih. |
|||
# «Последние свидетели» (Zadnje priče, 1985)<br>Sto pričevanj o otroških spominih na vojno. |
|||
# «Цинковые мальчики» (Cinkovi malčki, 1989) <br> Pričevanja žensk, ki jim je ljubljene fante vzelo [[Sovjetsko-afganistanska vojna|rusko posredovanje v Afganistanu]]. Osnova za več uprizoritev. |
|||
# «Чернобыльская молитва» (Černobilska molitev, 1997, <ref>[http://cobiss6.izum.si/scripts/cobiss?id=1016035884550016 Černobilska molitev : kronika prihodnosti / slovenski prevod Veronika Sorokin, Poteze / Modrijan, 2009 ]</ref>)<br>Avtorica je v desetih letih zapisala pričevanja več kot 500 pričevalcev [[Černobilska nesreča|o jedrski katastrofi v Černobilu]]. |
|||
# «Время секонд хэнд» (Čas 'second handa', 2013)<br>O "sovjetskem človeku". Avtorica: "Nekateri ga vidijo kot tragično osebo....Meni je dobro znan, z njim v soseščini sem preživela veliko let. Jaz sem on. To so moji znanci, prijatelji, starši. Socializem je umrl, mi pa smo ostali." |
|||
;Druga dela |
|||
* «Зачарованные смертью» (Očarani s smrtjo. [[beloruščina|belorus.]]. 1993, [[ruščina|rus.]] 1994) |
|||
== Sklici in opombe == |
== Sklici in opombe == |
Redakcija: 11:34, 19. oktober 2015
Svetlana Aleksijevič | |
---|---|
Rojstvo | 31. maj 1948[1][2][…] (75 let) Ivano-Frankivsk[1][2][3] |
Državljanstvo | Belorusija Sovjetska zveza |
Poklic | pisateljica, novinarka |
Podpis | |
Spletna stran | |
alexievich.info |
Svetlána Aleksándrovna Aleksijévič (belorusko Святлана Аляксандраўна Алексіевіч, rusko Светлана Александровна Алексие́вич, beloruska, pretežno ruskojezična, preiskovalna novinarka in publicistka, * 31. maj 1948.
Svetlana Aleksandrova Aleksijevič je leta 2015 prejela Nobelovo nagrado za književnost za »svoje polifono pisanje, spomenik trpljenju in pogumu našega časa«. Kritiki opisujejo njene knjige kot literarno kroniko čustvene zgodovine sovjetskega in post-sovjetskega človeka, povedano skozi natančno načrtovan kolaž intervjujev.
Dela
- Literarno-dokumentarni cikel "Glasovi Utopije"
- «У войны не женское лицо» (Vojna nima ženskega obraza, objavljeno l. 1985).
Knjiga vsebuje izpovedi žensk, ki so sodelovale v drugi svetovni vojni. Prva izdaja je bila cenzurirana zaradi pacifizma, zanikanja junaške podobe sovjetskih žensk in zaradi naturalizma nekaterih pripovedi[4]. Večkrat uprizorjeno v filmih in gledališčih. - «Последние свидетели» (Zadnje priče, 1985)
Sto pričevanj o otroških spominih na vojno. - «Цинковые мальчики» (Cinkovi malčki, 1989)
Pričevanja žensk, ki jim je ljubljene fante vzelo rusko posredovanje v Afganistanu. Osnova za več uprizoritev. - «Чернобыльская молитва» (Černobilska molitev, 1997, [5])
Avtorica je v desetih letih zapisala pričevanja več kot 500 pričevalcev o jedrski katastrofi v Černobilu. - «Время секонд хэнд» (Čas 'second handa', 2013)
O "sovjetskem človeku". Avtorica: "Nekateri ga vidijo kot tragično osebo....Meni je dobro znan, z njim v soseščini sem preživela veliko let. Jaz sem on. To so moji znanci, prijatelji, starši. Socializem je umrl, mi pa smo ostali."
- Druga dela
Sklici in opombe
- ↑ 1,0 1,1 Кто есть кто в Республике Беларусь — Białystok: Podlaski Instytut Wydawniczy, 2000. — str. 14. — 313 p. — ISBN 978-83-913780-0-7
- ↑ 2,0 2,1 Беларуская энцыклапедыя: У 18 т. Т. 1: А — Аршын — Мінск: 1996. — Vol. 1. — str. 243. — 552 p. — ISBN 978-985-11-0036-7
- ↑ 3,0 3,1 Энцыклапедыя гісторыі Беларусі ў 6 тамах. Том 1 — Мінск: Беларуская Энцыклапедыя імя Петруся Броўкі, 1993. — str. 100. — ISBN 978-5-85700-074-8
- ↑ Opombe o cenzuri v izdaji У войны не женское лицо, 2012
- ↑ slovenski prevod Veronika Sorokin, Poteze / Modrijan, 2009