Pojdi na vsebino

Stranski učinek: Razlika med redakcijama

dodani 4.603 zlogi ,  pred 7 leti
brez povzetka urejanja
m (Bot: Migracija 17 interwikija/-ev, od zdaj gostuje(-jo) na Wikipodatkih, na d:q45959)
Brez povzetka urejanja
'''Stranski učinek''' je [[farmakologija|farmakološki]] učinek, ki ga [[zdravilo]] izkazuje poleg svojega glavnega učinka. Stranski učinki ni nujno, da so slabi z vidika terapije in lahko pomenijo podporo glavnemu učinku zdravila.<ref Kadarname=MS/> gre zaStranski negativneučinki stranske učinke, govorimo o '''neželenih učinkih'''.so
lahko ugodni ali neugodni. Če govorimo o utrujenosti pri uporabi [[antihistaminik]]ov, gre za neugoden stranski učinek, pri uporabi antihistaminika kot [[uspavalo|uspavala]] pa ugoden stranski učinek zdravila.<refname=Zelko>Zelko E.: Vloga zdravnika družinske medicine v obvladovanju neželenih učinkov zdravil.Farm vestn 2015; 66: 299–305.</ref>
 
Kadar gre za nenamerne, negativne stranske učinke, govorimo o '''neželenih učinkih'''. V nekaterih virih stranskih in neželenih učinkov zdravil pomensko ne ločujejo in jih v obeh primerih opredeljujejo kot škodljive in nenamerne.<ref name=FTS>Farmacevtski terminološki slovar, Ljubljana, Založba ZRC, ZRC SAZU, 2011.</ref> Stranske učinke strokovnjaki spremljajo že med razvojem zdravila (v [[klinično preskušanje|kliničnem preskušanju]]) ter tudi potem, ko je zdravilo že na tržišču.
 
Neželeni učinki zdravil so običajno znani ali pričakovani učinki pri normalni uporabi zdravila, ki se ne pojavijo pri vseh bolnikih in se lahko izrazijo v različnih jakostih in različno pogosto. Možni neželeni učinki in njihova pogostnost so opisani v navodilu za uporabo zdravila, ki je priloženo ovojnini zdravila.<ref name=MS>http://www.termania.net/slovarji/slovenski-medicinski-slovar/5542808/ucinek?query=u%C4%8Dinek&SearchIn=All, Slovenski medicinski e-slovar, vpogled: 5. 10. 2015.</ref> Pogostejši neželeni učinki zdravil so običajno blagi in se največkrat pojavljajo ob začetku jemanja novega zdravila in čez nekaj časa izzvenijo. Včasih je potrebno začetno prilagajanje odmerka.<ref>O pravilni in varni uporabi zdravil - Zdravila in neželeni učinki. 11. Dan slovenskih lekarn 26. september 2015. SLovensko farmacevtsko društvo 2015.</ref> Nekateri neželeni učinki pa lahko imajo hujše posledice. Kadar ima neželeni učinek zdravilaza posledico [[smrt]], neposredno življenjsko ogroženost, dolgotrajno ali izrazito nezmožnost, nesposobnost, prirojeno anomalijo ali okvaro ob rojstvu, zahteva bolnišnično obravnavo ali njeno podaljšanje, govorimo o '''resnem neželenem učinku'''.<ref name=FTS/>
== Želeni stranski učinki ==
 
== Želeni stranski učinki ==
Nekatere učinkovine izražajo poleg glavnega učinka še stranske učinke, ki pozitivno vplivajo na zdravljenje ali pa celo dobijo mesto glavnega učinka pri zdravljenju določenih bolezni. [[Kortikosteroid]]i, na primer, izkazujejo kot stranski učinek antiprofilacijsko delovanje, ki se izrablja pri zdravljenju [[luskavica|luskavice]]. Isti stranski učinek pa je pri terapiji [[ekcem]]a neželen.
 
Primer učinkovine, kjer je prvotni stranski učinek postal glavni učinek, je [[sildenafil]] (na trgu pod zaščitenim imenom Viagra<sup>®</sup>). Sprva je bil sildenafil mišljen kot antihipertenzivno zdravilo, vendar se ni izkazal kot dovolj učinkovit. Kot stranski učinek se je pokazalo močno spodbujanje [[erekcija|erekcije]], kar je postal glavni učinek zdravila v terapiji.
 
== Razvrstitev neželenih učinkov ==
== Pogostnost ==
Neželene učinke oziroma neželene reakcije zdravil delimo glede na odvisnost od odmerka, časa trajanja zdravljenja in drugih meril na:<refname=Zelko/>
* učinke tipa A (angl. ''augmented reaction'') – so odvisni od odmerka in se pojavljajo dokaj pogosto ter so načeloma predvidljivi (npr. [[hipotonija|pretirano znižanje krvnega tlaka]] pri [[antihipertenziv]]ih, [[hipoglikemija]] pri [[inzulin]]u)
* učinke tipa B (angl. ''bizarre reaction'') – ni jih mogoče predvideti na podlagi farmakoloških lastnosti zdravila, so nepričakovani in neodvisni od odmerka zdravila (imunske reakcije, kot je preobčuljivost za [[penicilin]]e)
* učinke tipa C (angl. ''chronic reaction'') – odvisni so od odmerka in časa trajanja terapije, torej od celokupnega odmerka zdravila (npr. [[hipokaliemija]] pri odvajalo|odvajalih)
* učinke tipa D (angl. ''delayed reaction'') – odvisni od časa trajanja zdravljenja (npr. [[teratogeneza]], ki se pojavi med uporabo nekaterih zdravil med nosečnostjo, [[rakotvornost]] ipd.)
* učinke tipa E (angl. ''end of use'') – pojavijo se ob koncu terapije, običajno kmalu po njeni prekinitvi (npr. [[odtegnitveni sindrom]] ob ukinitvi [[opiat]]ov)
* učinke tipa F (angl. ''failure'') – nepričakovana neučinkovitost zdravila
 
== Pogostnost ==
Stranske učinke delimo glede na njihovo pogostnost pojavljanja (pri kolikšnem odstotku bolnikov se pojavijo):
*Zelo pogosti: verjetnost, da se stranski učinek pojavi pri bolniku, je več kot 10-odstotna.
*Redki: pojavijo se pri 0,01–0,1 % bolnikov.
*Zelo redki: pojavijo se pri manj kot 0,01 % bolnikov, ki jemljejo zdravilo.
 
== Poročanje neželenih učinkov ==
Poročanje o domnevnih neželenih učinkih zdravil je zelo pomembno, saj vsako poročilo prispeva k varnejši uporabi zdravil. Neželene učinke proizvajalci zdravil preverjajo že pred pridobitvijo dovoljenje za [[promet z zdravilom|dovoljenjem za promet]], vendar se pa nekateri pokažejo šele po utrženju zdravila, je zdravilu izpostavljeno večje število ljudi. Takrat je možno zaznati tudi zelo redke neželene učinke, neželene učinke, ki so povezani s součinkovanjem z drugimi zdravili, neželene učinke, ki se pojavljajo v specifičnih populacijskih skupinah itd. Zakon o zdravilih določa, da je poročanje domnevnih neželenih učinkov za zdravstvene delavce obvezno.<ref>Brvar M., Klopčič J.: Spletno prijavljanje domnevnih neželenih učinkov zdravil. Farm vestn 2015; 66: 295–298.</ref> O domnevnem neželenem učinku zdravila lahko poroča tudi bolnik (oziroma njegov starš, skrbnik) sam, vendar se priporoča, da se o domnevnem neželenem učinku najprej pogovori s svojim zdravnikom, farmacevtom ali drugim zdravstvenim delavcem. Zdravstveni delavec mora o prijavljenem neželenem učinku zdravila poročati nacionalnemu centru za [[farmakovigilanca|farmakovigilanco]].<ref>http://www.jazmp.si/zdravila_za_uporabov_humani_medicini/farmakovigilanca/porocanje_o_nezelenih_ucinkih_zdravil/, vpogled: 5. 10. 2015.</ref>
 
== Sklici ==
{{sklici}}
 
[[Kategorija:Zdravila]]
18.023

urejanj