Italski jeziki: Razlika med redakcijama
→Primerjava: dodano (jezik/lingua) |
→Primerjava: dodano (quattuor/4) |
||
Vrstica 62: | Vrstica 62: | ||
<td>''pettiur, petora''</td> |
<td>''pettiur, petora''</td> |
||
<td>''petur-''</td> |
<td>''petur-''</td> |
||
<td>got. ''fidwōr'', [[stara angleščina|stangl.]] ''feower'' (angl. ''four''), ir. ''ceathair'', [[stara grščina|stgr.]] ''τέτταρες'', [[sanskrt|skt.]] ''catur'', [[stara cerkvena slovanščina|stcsl.]] ''četyre'', [[albanščina|alb.]] ''katër''</td> |
|||
<td></td> |
|||
</tr> |
</tr> |
||
<tr> |
<tr> |
||
Vrstica 92: | Vrstica 92: | ||
<td>''utur''</td> |
<td>''utur''</td> |
||
<td>got. ''ahwa''<br /> |
<td>got. ''ahwa''<br /> |
||
angl. ''water'', |
angl. ''water'', stgr. ''ὕδωρ''</td> |
||
<tr> |
<tr> |
||
<td>hiša</td> |
<td>hiša</td> |
||
Vrstica 104: | Vrstica 104: | ||
<td></td> |
<td></td> |
||
<td>''pir''</td> |
<td>''pir''</td> |
||
<td> |
<td>skt. ''agnís''<br /> |
||
stgr. ''πῦρ'', angl. ''fire''</td> |
stgr. ''πῦρ'', angl. ''fire''</td> |
||
<tr> |
<tr> |
||
Vrstica 112: | Vrstica 112: | ||
<td>''nerf''<br /> |
<td>''nerf''<br /> |
||
(tož. mn.)</td> |
(tož. mn.)</td> |
||
<td>[[litovščina|lit.]] ''vyras'', |
<td>[[litovščina|lit.]] ''vyras'', stangl. ''wer'', ir. ''fear'', skt. ''vīra''<br /> |
||
stgr. ''ἀνήρ'', |
stgr. ''ἀνήρ'', alb. ''njeri'', skt. ''nára''</td> |
||
<tr> |
<tr> |
||
<td>jezik</td> |
<td>jezik</td> |
Redakcija: 11:18, 16. september 2015
Italski jeziki | |
---|---|
Geografska porazdelitev | Prvotno v Italiji, danes pa večinoma v južni Evropi. Uradni jezik v polovici držav v Afriki in delih Oceanije. |
Lingvistična klasifikacija | indoevropski
|
Podrazdelitve |
|
ISO 639-5 | itc |
Približna porazdelitev jezikov v bronasti dobi Italije v 6. stol.pr.n.št. (Opomba: večina teh jezikov ni italskih.) |
Italski jeziki so izumrla skupina indoevropskih jezikov.
V antični dobi so jih govorila ljudstva na Apeninskem polotoku in Siciliji. V času širjenja politične in vojaške moči Rima jih je izpodrinila latinščina, iz katere so se po 2. stoletju n. št. razvili današnji romanski jeziki. Številni manjši italski jeziki so sicer izumrli že v antični dobi.
Poleg latinščine sta v pisnih virih najbolje izpričana oskijski in umbrijski jezik. Ostali italski jeziki so ohranjeni zgolj v manjšem številu kratkih napisov.
Delitev
Italski jeziki se delijo v dve veji:
- Latino-faliskijska veja
- latinski jezik
- faliskijski jezik
- Osko-umbrijska (imenovana tudi sabelska) veja
Delitev italskih jezikov na ti dve veji najbolje ponazarja razvoj praindoevropskih glasov *kw in *gw. V jezikih latino-faliskijske veje sta ohranjena kot dvoustnična [kŭ] in [ŭ] (v latinščini pisana kot /qu/ in /v/), medtem ko sta se v osko-umbrijskih jezikih razvila v zapornika [p] in [b].
Vprašalnici kdo? in kaj? se tako glasita quis in quid v latinščini, toda pis in píd v oskijščini.
Latinski besedi bos (govedo) in lupus (volk) sta nedvomno prevzeti iz osko-umbrijskih jezikov.
Primerjava
Med italskimi jeziki obeh vej obstajajo velike razlike v slovnici in besedišču. Med jezikoslovci ni enotnega mnenja, ali sta se latinsko-faliskijska in osko-umbrijska veja razvili iz hipotetičnega skupnega praitalskega jezika ali pa so sorodnosti med njima plod medsebojnega vpliva in skupnega razvoja v Italiji.
Primerjava besedišča treh najpomembnejših italskih jezikov z drugimi indoevropskimi jeziki:
(slovensko) | latinsko | oskijsko | umbrijsko | drugi ide. jeziki |
---|---|---|---|---|
mesto, skupnost | civitas | touto | totam (tož. edn.) |
got. thiuda, ir. tuath |
štiri | quattuor | pettiur, petora | petur- | got. fidwōr, stangl. feower (angl. four), ir. ceathair, stgr. τέτταρες, skt. catur, stcsl. četyre, alb. katër |
vrata | porta | veru | ||
zid | murus | feíhúss (tož. mn.) |
||
obred, običaj | ritus | arsmor | ||
voda | aqua | utur | got. ahwa angl. water, stgr. ὕδωρ |
|
hiša | trííbúm | tremnu | ir. treb | |
ogenj | ignis | pir | skt. agnís stgr. πῦρ, angl. fire |
|
mož, moški | vir | níír | nerf (tož. mn.) |
lit. vyras, stangl. wer, ir. fear, skt. vīra stgr. ἀνήρ, alb. njeri, skt. nára |
jezik | lingua | fangva | stangl. tunge (angl. tongue), ir. teanga, toh. käntu/kantwo, skt. jihvā́ |
Drugi jeziki antične Italije
Poleg italskih jezikov so na področju antične Italije zgodovinsko izpričani tudi drugi jeziki.
Tesno sorodna z italskimi jeziki je venetščina, jezik Severnojadranskih Venetov. V severni Italiji sta bila prav tako prisotna lepontski in kasneje galski jezik, oba keltska jezika.
V jugovzhodni Italiji, v pokrajini Apuliji, se je govoril mesapski jezik, katerega mesto v okviru indoevropskih jezikov ni dokončno pojasnjeno, domnevno pa je bil soroden z ilirskim jezikom.
Na Siciliji so bežno izpričani elimski, sikanski in sikulski jezik, za katere domnevajo, da so bili morda italski oziroma sorodni z italskimi jeziki.
Med pomembne neindoevropske jezike antične Italije spadajo etruščanski, retijski, kamunski in severnopikenski.
Glej tudi
Viri
- Palmer, Leonard Robert (1988 [1954]). The Latin Language. London: Faber and Faber. ISBN 0-8061-2136-X.
- Pokorny, Julius (1959). Indogermanisches Etymologisches Wörterbuch. Bern, 1959. Str. 163-164, 223-226, 684-685, 708-709, 882-884.
Zunanje povezave
- v angleščini
- v španščini
- Linguae Imperii: Lenguas itálicas
- Lenguas itálicas Promotora Española de Lingüística.