Občina Idrija: Razlika med redakcijama

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Izbrisana vsebina Dodana vsebina
Polona (pogovor | prispevki)
mBrez povzetka urejanja
Ljuba brank (pogovor | prispevki)
Vrstica 36: Vrstica 36:


== Geologija ==
== Geologija ==
Na območju je moč najti od [[karbon]]skih, [[perm]]skih, [[trias]]nih, [[kreda|krednih]], do najmlajših paleocensko-eocenskih kamnin. Sedimentacija je bila prvič prekinjena v [[srednji anizij|srednjem aniziju]], ko so se pričela obsežna tektonska premikanja, ki so trajala skozi ves [[srednji trias]]. Prav v tem obdobju je nastalo idrijsko [[živo srebro|živosrebrovo]] [[rudišče|rudišče]]. Usedanje kamnin je bilo zopet prekinjeno v zgornji kredi, vzrok za to so obsežna in zapletena tektonska dogajanja. Takrat so nastale tudi značilne [[flišne kamnine]]. Zaradi podrivanja Jadranske mikroplošče pod Evropsko so se kamnine v [[miocen]]u najprej oblikovale v veliko poleglo gubo, nato pa so bila razrezane na posamezne pokrove in vmesne narivne luske. Končno geološko zgradbo pa so območju dali številni prelomi, najpomembnejši med njimi je [[Idrijski tektonski prelom]].
Na območju je moč najti od [[karbon]]skih, [[perm]]skih, [[trias]]nih, [[kreda|krednih]], do najmlajših paleocensko-eocenskih kamnin. Sedimentacija je bila prvič prekinjena v [[srednji anizij|srednjem aniziju]], ko so se pričela obsežna tektonska premikanja, ki so trajala skozi ves [[srednji trias]]. Prav v tem obdobju je nastalo idrijsko [[živo srebro|živosrebrovo]] [[rudišče|rudišče]]. Usedanje kamnin je bilo zopet prekinjeno v zgornji kredi, vzrok za to so obsežna in zapletena tektonska dogajanja. Takrat so nastale tudi značilne [[flišne kamnine]]. Zaradi podrivanja Jadranske mikroplošče pod Evropsko so se kamnine v [[miocen]]u najprej oblikovale v veliko poleglo gubo, nato pa so bila razrezane na posamezne pokrove in vmesne narivne luske. Končno geološko zgradbo pa so območju dali številni [[prelom (geologija)|prelom]]i, najpomembnejši med njimi je [[Idrijski tektonski prelom]].


== Vodovje ==
== Vodovje ==

Redakcija: 14:47, 14. september 2015

Občina Idrija
46°0′4.7″N 14°1′19.6″E / 46.001306°N 14.022111°E / 46.001306; 14.022111Koordinati: 46°0′4.7″N 14°1′19.6″E / 46.001306°N 14.022111°E / 46.001306; 14.022111
DržavaSlovenija Slovenija
Statistična regijagoriška
Prebivalstvo
 (1 julij 2020)[2] Uredi to na Wikipodatkih
 • Skupno11.793
 • Moški
5.981[1]
 • Ženske
5.812[1]
Demonimidriani

Občina Idrija je ena izmed občin v Sloveniji, katere središče je mesto Idrija.


Naselja v občini

Večja naselja so se razvila po dolinah in kotlinah, manjša pa na pobočjih grap in na planotah, od 600 do 1000 metrov nadmorske višine. Na planotah prevladujejo gručaste vasi in raztresene samotne kmetije. Naselji, večji od 1000 prebivalcev, sta Idrija in Spodnja Idrija.

Naselja v Občini: Dole, Čekovnik, Črni Vrh, Godovič, Gore, Gorenja Kanomlja, Gorenji Vrsnik, Govejk, Idrija, Idrijska Bela, Idrijske Krnice, Idrijski Log, Idršek, Javornik, Jelični Vrh, Kanji Dol, Korita, Ledine, Ledinske Krnice, Ledinsko Razpotje, Lome, Masore, Mrzli Log, Mrzli Vrh, Pečnik, Potok, Predgriže, Spodnja Idrija, Spodnja Kanomlja, Spodnji Vrsnik, Srednja Kanomlja, Strmec, Vojsko, Zadlog, Zavratec, Žirovnica

Lega

Območje občine Idrija zavzema površino 294 km2. Po naravnogeografski regionalizaciji Slovenije se občina Idrija deli med štiri mezoregije: Idrijsko hribovje, Trnovski gozd, Nanos in Hrušica, Cerkljansko, Škofjeloško, Polhograjsko in Rovtarsko hribovje ter Notranjsko podolje.

Relief

Na območju občine Idrija se prepletata kraški in predalpski svet. Doline so ozke in globoke, nad njimi pa se vzpenjajo številne kraške planote. Najpomembnejše so Črnovrška, Zadloška, Vojskarska, Ledinska in Vrsniška. Poleg planot, ki so pomemben sestavni del tega območja, pa je ravnega sveta tukaj le malo. Izjemi sta sotočji Idrijce in Nikove (razvilo mesto Idrija ter Idrijce in Kanomljice (naselje Spodnja Idrija), kjer so nekoliko širše aluvialne ravnice.

Geologija

Na območju je moč najti od karbonskih, permskih, triasnih, krednih, do najmlajših paleocensko-eocenskih kamnin. Sedimentacija je bila prvič prekinjena v srednjem aniziju, ko so se pričela obsežna tektonska premikanja, ki so trajala skozi ves srednji trias. Prav v tem obdobju je nastalo idrijsko živosrebrovo rudišče. Usedanje kamnin je bilo zopet prekinjeno v zgornji kredi, vzrok za to so obsežna in zapletena tektonska dogajanja. Takrat so nastale tudi značilne flišne kamnine. Zaradi podrivanja Jadranske mikroplošče pod Evropsko so se kamnine v miocenu najprej oblikovale v veliko poleglo gubo, nato pa so bila razrezane na posamezne pokrove in vmesne narivne luske. Končno geološko zgradbo pa so območju dali številni prelomi, najpomembnejši med njimi je Idrijski tektonski prelom.

Vodovje

Glavni vodotok je 48 kilometrov dolga Idrijca, ki izvira v Mrzli Rupi na robu Vojskarske planote na 960 metrih nadmorske višine, in se izliva v Sočo pri Mostu na Soči na nadmorski višini 170 m. Njeni pritoki pa so Belca, Zala, Nikova, Kanomljica in Cerkniščica. Hidrološka posebnost območja je Divje jezero, ki je znano po svojem kraškem izviru. Iz jezera teče najkrajša slovenska površinska reka, 55 metrov dolga Jezernica. Čez Ledinsko planoto pa poteka tudi meja med Jadranskim in Črnomorskim povodjem.

Podnebje

Območje ima zmernocelinsko podnebje,za katerega je značilno, da so povprečne oktobrske temperature višje od aprilskih, povprečna količina padavin pa je od 1300 do 2800 mm. Najmanj padavin je v februarju ter juliju, največ padavin pade v [[november|novembru, drugi višek padavin pa je v spomladanskih mesecih.

Rastje

Pretežen del območja je pokrit z gozdovi, ki so del Trnovskega gozda. Najpomembnejša gozdna združba je dinarski jelov - bukov gozd. Območje ima kar nekaj botaničnih posebnosti, kamor spada rastje, ki se nahaja na suhih, polsuhih in mokrotnih travnik. Posebne pa so tudi združbe skalnih razpok, melišč in kamnitih travišč ter nizkobarjanske združbe. Območje je bogato tudi s številnimi praprotnicami in semenkami. Med najpomembnejše rastline pa sodijo endemični kranjski jeglič (Primula carniolica), tevje (Hacquetia epipactis) in kranjski volčič (Scopolia carniolica).

Favna

Idrijski gozdovi so del Trnovskega gozda, ki se drži sklenjenih gozdnih kompleksov tja do hrvaških gozdov, v katerih so svoje prebivališče našli veliki sesalci (medved, volk, kuna, vidra, divja mačka, jelen, srnjad, divji prašič) ter drobni sesalci (polh, glodavci, jež, rovka, netopir). Tu živita tudi naseljena ris, ki pa mu danes grozi izumrtje, ter gams.

Demografija

Pred odkritjem živega srebra na območju Idrije je bilo območje praktično neposeljeno, nato pa se je vzporedno z razvojem rudnika začelo povečevati tudi število prebivalcev. V zadnjih petdesetih letih se število prebivalcev praktično ni spreminjalo. Leta 1961 je bilo v Občini Idriji 12091 prebivalcev, do leta 1971 se je število prebivalcev nekoliko povečalo na 12489, razlog gre verjetno iskati v zadnjem zlatem obdobju idrijskega rudnika živega srebra. Nato pa je začelo število prebivalcev nekoliko upadati. Leta 2010 je Idrija štela 11930 prebivalcev.

Mestna občina

Občina si je prizadevala pridobiti status mestne občine. Vlada Republike Slovenije je 2. julija 2009 zavrnila ta predlog in ostalih 9 občin, ker niso izpoljnjevale dveh pogojev: najmanj 20.000 prebivalcev in 15.000 delovnih mest[3].

Sklici

  1. 1,0 1,1 »"Prebivalstvo po starosti in spolu, občine, Slovenija, polletno"«. Statistični urad Republike Slovenije. Pridobljeno 29. aprila 2021.
  2. »"Prebivalstvo po starosti in spolu, občine, Slovenija, polletno"«. Statistični urad Republike Slovenije. Pridobljeno 18. aprila 2021.
  3. Siol.net - Vlada ne podpira nadaljnjega procesa ustanavljanja občin

Viri

  • Turistična karta Idrijsko in Cerkljansko. Občina Idrija – ICRA d.o.o. Idrija in Občina Cerkno – LTO Laufar Cerkno. 2009.
  • Bajt, Tina (2009). Problem staranja prebivalstva na primeru Občine Idrija, diplomsko delo. Koper. COBISS 512500864.
  • Gabrovec, M. (1999). »Idrijsko hribovje«. V Orožen-Adamič, M. (ur.). Slovenija: pokrajine in ljudje. Ljubljana: Mladinska knjiga. str. 342–353. COBISS 115293440.
  • Kavčič, Janez (2002). Idrijski svet vabi na obisk: turistični vodnik po idrijski občini. Idrija: LTO. COBISS 120745984.

Zunanje povezave