Ravninska krivulja: Razlika med redakcijama

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Izbrisana vsebina Dodana vsebina
Addbot (pogovor | prispevki)
m Bot: Migracija 6 interwikija/-ev, od zdaj gostuje(-jo) na Wikipodatkih, na d:q1060874
m m+/dp/slog/+predloga
Vrstica 1: Vrstica 1:
'''Ravninska krivulja''' je [[krivulja]] v [[evklidska ravnina|evklidski]] [[ravnina|ravnini]]. Najbolj pogosto proučevane so gladke ravninske krivulja in [[algebrska krivulja|alagebrske]] ravninske krivulje.
'''Ravninska krivulja''' je [[krivulja]] v [[evklidska ravnina|evklidski]] [[ravnina|ravnini]]. Najbolj pogosto proučevane so gladke ravninske krivulje in [[algebrska krivulja|alagebrske]] ravninske krivulje.


Gladka ravninska krivulja je krivulja v [[realno število|realni]] evklidski ravnini <math> \mathbb {R}^2 \,</math>. Je [[gladka mnogoterost]]. Lokalno jo lahko podamo z enačbo <math> f(x, y) = 0 \,</math>, kjer je <math> f: \mathbb {R}^2 \to \mathbb {R} \,</math> gladka funkcija, pri tem pa [[parcialni odvod|parcialna odvoda]] <math> \partial f \over\partial x \,</math> in <math> \partial f \over\partial y \,</math> nista enaka nič. To pomeni, da ravninska krivulja lokalno izgleda kot [[premica]] s spremembami koordinat. To lahko povemo tudi, da je ravninska krivulja vrsta krivulje, ki leži samo v eni ravnini.
Gladka ravninska krivulja je krivulja v [[realno število|realni]] evklidski ravnini <math>\R^{2}\, </math>. Je [[gladka mnogoterost]]. Lokalno se jo lahko poda z enačbo <math>f (x, y) = 0\, </math>, kjer je <math>f: \R^{2} \to \R\, </math> [[gladka funkcija]], pri tem pa [[parcialni odvod|parcialna odvoda]] <math>\frac{\partial f}{\partial x}\, </math> in <math>\frac{\partial f}{\partial y}\, </math> nista enaka nič. To pomeni, da ravninska krivulja lokalno izgleda kot [[premica]] s spremembami koordinat. To se lahko pove tudi tako, da je ravninska krivulja vrsta krivulje, ki leži v samo eni ravnini.


Algebrska ravninska krivulja je krivulja v [[afinost (razločitev)|afinem]] ali [[projektivna ravnina|projektivni ravnini]] in podana s polinomom <math> f(x, y) = 0 \,</math> ali z <math> f(x, y, z) = 0 \,</math> kjer je f [[homogeni polinom]].
Algebrska ravninska krivulja je krivulja v [[afinost (razločitev)|afini]] ali [[projektivna ravnina|projektivni ravnini]] in podana s [[polinom]]om <math>f (x, y) = 0\, </math> ali z <math>f (x, y, z) = 0\, </math> kjer je <math>f\, </math> [[homogeni polinom]].


Algebrske krivulje so temeljito raziskovali vse od [[18. stoletje|18.]] do [[20. stoletje|20. stoletja]]. S proučevanjem sta pričela že angleški fizik, matematik, astronom, filozof, ezoterik in alkimist [[Isaac Newton]] (1943 – 1727) in nemški matematik [[Bernhard Riemann]] (1826 – 1866). Veliko so prispevali k razvoju algebrskih krivulj še norveški matematik [[Niels Henrik Abel]] (1802 – 1829), francoski matematik in filozof [[Jules Henri Poincaré]] (1854 – 1912) ter nemški matematik [[Max Noether]] (1844 – 1921).
Algebrske krivulje so temeljito raziskovali vse od 18. do 20. stoletja. S proučevanjem sta pričela že angleški fizik, matematik, astronom, filozof, ezoterik in alkimist [[Isaac Newton]] (1943 – 1727) in nemški matematik [[Bernhard Riemann]] (1826 – 1866). Veliko so prispevali k razvoju algebrskih krivulj še norveški matematik [[Niels Henrik Abel]] (1802 – 1829), francoski matematik in filozof [[Jules Henri Poincaré]] (1854 – 1912) ter nemški matematik [[Max Noether]] (1844 – 1921).

== Zgledi ==

{| class="wikitable"
|-
! ime
! [[implicitna enačba]]
! [[parametrična enačba]]
! kot [[funkcija]]
! [[graf funkcije|graf]]
|-
| [[premica]]
| <math>a x+b y=c</math>
| <math>(x_0 + \alpha t,y_0+\beta t)</math>
| <math>y=m x+c</math>
| [[File:Gerade.svg|frameless|100px]]
|-
| [[krožnica]]
| <math>x^2+y^2=r^2</math>
| <math>(r \cos t, r \sin t)</math>
|
| [[File:Centre de gravite disque.svg|framless|100px]]
|-
| [[parabola]]
| <math>y-x^2=0</math>
| <math>(t,t^2)</math>
| <math>y=x^2</math>
| [[File:Parabola.svg|frameless|100px]]
|-
| [[elipsa]]
| <math>\frac{x^2}{a^2} + \frac{y^2}{b^2} = 1</math>
| <math>(a \cos t, b \sin t)</math>
|
| [[File:Simple Ellipse.svg|framless|100px]]
|-
| [[hiperbola]]
| <math>\frac{x^2}{a^2} - \frac{y^2}{b^2} = 1</math>
| <math>(a \cosh t, b \sinh t)</math>
|
| [[File:Hyperbola.svg|frameless|100px]]
|}


== Glej tudi ==
== Glej tudi ==
Vrstica 16: Vrstica 57:
== Zunanje povezave ==
== Zunanje povezave ==


* {{MathWorld|id=PlaneCurve|title=Plane Curve}}
* [http://mathworld.wolfram.com/PlaneCurve.html Ravninska krivulja] na [[MathWorld]] {{ikona en}}
* [http://www.milefoot.com/math/planecurves/index.htm Pregled ravninskih krivulj] {{ikona en}}
* [http://www.milefoot.com/math/planecurves/index.htm Pregled ravninskih krivulj] {{ikona en}}
* [http://curvebank.calstatela.edu/famouscurves/famous.htm Seznam ravninskih krivulj] {{ikona en}}
* [http://curvebank.calstatela.edu/famouscurves/famous.htm Seznam ravninskih krivulj] {{ikona en}}
* [http://planetmath.org/encyclopedia/CurvaturePlaneCurve.html Ravninska krivulja] na [[PlanetMath]] {{ikona en}}
* [http://planetmath.org/encyclopedia/CurvaturePlaneCurve.html Ravninska krivulja] na [[PlanetMath]] {{ikona en}}

{{-}}

{{ravninske krivulje}}


[[Kategorija:Geometrija]]
[[Kategorija:Geometrija]]

Redakcija: 12:51, 30. avgust 2015

Ravninska krivulja je krivulja v evklidski ravnini. Najbolj pogosto proučevane so gladke ravninske krivulje in alagebrske ravninske krivulje.

Gladka ravninska krivulja je krivulja v realni evklidski ravnini . Je gladka mnogoterost. Lokalno se jo lahko poda z enačbo , kjer je gladka funkcija, pri tem pa parcialna odvoda in nista enaka nič. To pomeni, da ravninska krivulja lokalno izgleda kot premica s spremembami koordinat. To se lahko pove tudi tako, da je ravninska krivulja vrsta krivulje, ki leži v samo eni ravnini.

Algebrska ravninska krivulja je krivulja v afini ali projektivni ravnini in podana s polinomom ali z kjer je homogeni polinom.

Algebrske krivulje so temeljito raziskovali vse od 18. do 20. stoletja. S proučevanjem sta pričela že angleški fizik, matematik, astronom, filozof, ezoterik in alkimist Isaac Newton (1943 – 1727) in nemški matematik Bernhard Riemann (1826 – 1866). Veliko so prispevali k razvoju algebrskih krivulj še norveški matematik Niels Henrik Abel (1802 – 1829), francoski matematik in filozof Jules Henri Poincaré (1854 – 1912) ter nemški matematik Max Noether (1844 – 1921).

Zgledi

ime implicitna enačba parametrična enačba kot funkcija graf
premica
krožnica framless
parabola
elipsa framless
hiperbola

Glej tudi

Zunanje povezave

  • Weisstein, Eric Wolfgang. »Plane Curve«. MathWorld.
  • Pregled ravninskih krivulj (angleško)
  • Seznam ravninskih krivulj (angleško)
  • Ravninska krivulja na PlanetMath (angleško)