Kluže: Razlika med redakcijama

Izbrisana vsebina Dodana vsebina
JozefD (pogovor | prispevki)
Brez povzetka urejanja
Radek (pogovor | prispevki)
mBrez povzetka urejanja
Vrstica 45: Vrstica 45:
[[Slika:Railroad bridge old Pontebbana across river Fella Chiusaforte 08092007 05.jpg|thumb|Železniški most na stari Pontebski železnici]]
[[Slika:Railroad bridge old Pontebbana across river Fella Chiusaforte 08092007 05.jpg|thumb|Železniški most na stari Pontebski železnici]]
[[Slika:Chiusaforte alte Pontebbana aufgelasserner Bahnhof 08092007 49.jpg|thumb|Opuščena postaja na Pontebski železnici v Klužah.]]
[[Slika:Chiusaforte alte Pontebbana aufgelasserner Bahnhof 08092007 49.jpg|thumb|Opuščena postaja na Pontebski železnici v Klužah.]]
'''Kluže''' ([[furlanščina|furlansko]]'' Chiusaforte'', {{lang-it|Chiusaforte}}; {{lang-de|Klausen}}) je '' [[italijanske občine|občina]]'' v [[Videmska pokrajina|Videmski pokrajini]] v [[Italija|italijanski]] deželi [[Furlanija - Julijska krajina|Furlaniji - Julijski krajini]]. V občini govori del prebivalstva poleg italijanščine eden ali več izmed treh uradno priznanih manjšinskih jezikov - ki so sicer [[furlanščina]], [[slovenščina]] in [[nemščina]].
'''Kluže''' ([[furlanščina|furlansko]]'' Chiusaforte'', {{lang-it|Chiusaforte}}; {{lang-de|Klausen}}) je '' [[italijanske občine|občina]]'' v [[Videmska pokrajina|Videmski pokrajini]] v [[Italija|italijanski]] deželi [[Furlanija - Julijska krajina|Furlaniji - Julijski krajini]]. V občini govori del prebivalstva poleg italijanščine enega ali več izmed treh uradno priznanih manjšinskih jezikov, ki so [[furlanščina]], [[slovenščina]] in [[nemščina]].




==Geografska lega==
==Geografska lega==
[[Slika:Chiusaforte alte Strassenbruecke.jpg|thumb|left|Cestni in železniški most preko reke Bele]]
[[Slika:Chiusaforte alte Strassenbruecke.jpg|thumb|left|Cestni in železniški most preko reke Bele]]
Kluže se nahajajo okoli {{convert|90|km|mi}} severozahodno od [[Trst|Trsta]] in okoli {{convert|40|km|mi}} severno od [[Videm, Italija|Vidma]], na meji s Slovenijo. Kluže ležijo dolini Canal del Ferro ob reki Beli, ki teče med [[Karnijske Alpe|Karnijskimi]] in [[Julijske Alpe|Julijskimi Alpami]] do izliva v [[Tilment]].Po dolini Bele je speljana tudi železniška proga Pontebbana iz [[Videm, Italija|Vidma]] v [[Trbiž]] in do avstrijske meje. Po dolini je speljana tudi paralelna trasa avtoceste A23 iz [[Palmanova|Palmanove]] do Trbiža. Naselje leži na levi strani reke Bela, kjer se dolina zoži in na vzhod odcepi [[Reklanska dolina]] , tudi '''Reklanica''' ([[italijanščina|italijansko]] ''Val Raccolana'') po kateri po cca 2 KM pridemo do zimskega turističnega kraja [[Na Žlebeh]] {{lang-it|Sella Nevea }}. Dolina se zajeda med pogorja [[Kanin]]a, [[Viš]]a in [[Montaž]]a.
Kluže se nahajajo okoli {{convert|90|km|mi}} severozahodno od [[Trst|Trsta]] in okoli {{convert|40|km|mi}} severno od [[Videm, Italija|Vidma]], na meji s Slovenijo. Kluže ležijo dolini Canal del Ferro ob reki [[Bela|Beli]], ki teče med [[Karnijske Alpe|Karnijskimi]] in [[Julijske Alpe|Julijskimi Alpami]] do izliva v [[Tilment]].
Po dolini Bele sta speljani železniška proga Pontebbana iz [[Videm, Italija|Vidma]] v [[Trbiž]] in do avstrijske meje ter paralelna trasa avtoceste A23 iz [[Palmanova|Palmanove]] do Trbiža. Naselje leži na levi strani Bele, kjer se dolina zoži in se na vzhod odcepi [[Reklanska dolina]], tudi '''Reklanica''' ([[italijanščina|italijansko]] ''Val Raccolana''), ki se zajeda med pogorja [[Kanin]]a, [[Viš]]a in [[Montaž]]a. Je dokaj odmaknjena in redko poseljena z manjšimi [[zaselek|zaselki]]: ''Salet'' (Saletto), ''Potok'' (Potoc), ''Tamaroz'', ''Pezzeti'' in ''Stretti''. Najpomembnejši od teh je zimski turistični kraj [[Na Žlebeh]] ({{lang-it|Sella Nevea}}).

Dolina je dokaj odmaknjena in redko poseljena z manjšimi [[zaselek|zaselki]]; ''Salet'' (Saletto), ''Potok'' (Potoc), »Na Žlebeh« (Sella Nevea), ''Tamaroz'', ''Pezzeti'' in ''Stretti''.




Vrstica 142: Vrstica 144:


== Zgodovina ==
== Zgodovina ==
V antiki je v kraju verjetno bila postaja na rimski cesti iz Ogleja v provinco [[Noriško kraljestvo|Norik]]; samo ime bi lahko izviralo iz antike kot poimenovanje kraja, kjer je zapora ali ki zapira (chiusa) dolino. [[Oglejski patriarhat|Oglejski patriah]] Ulrik Eppensteinski, (1086 - 1121) je na mestu sedanjega naselja zgradil trdnjavo za pobiranje mitnine od popotnikov, ki so prečkali Alpe. Patriarh je tudi moral braniti svoje ozemlje pred zahtevami [[Goriški grofje|Goriškimi grofi]] in tudi [[Koroška (vojvodina)|Koroškimi vojvodi]] in nato avstrijskimi nadvojvodi, dokler niso leta 1420 [[Beneška republika|Benečani]] zasedli dolino reke Bele do trga [[Tablja|Tablje]] (it.: Pontebba) in vključili v [[Domini di Terraferma]]. Kraj je sicer ponovno zavzel patriarh Ludvik Teck leta 1422 vendar le začasno.
V antiki je v Klužah verjetno bila postaja na [[rimska cesta|rimski cesti]] iz [[Oglej]]a v provinco [[Noriško kraljestvo|Norik]]; samo ime bi lahko izviralo iz antike kot poimenovanje kraja, kjer je zapora ali ki zapira dolino ( it. ''chiusa'' = zapora).
[[Oglejski patriarhat|Oglejski patriah]] Ulrik Eppensteinski, (1086 - 1121) je na mestu sedanjega naselja zgradil trdnjavo za pobiranje mitnine od popotnikov, ki so prečkali Alpe. Patriarh je moral braniti svoje ozemlje pred zahtevami [[Goriški grofje|Goriških grofov]] in tudi [[Koroška (vojvodina)|Koroških vojvod]] in nato avstrijskih nadvojvod, dokler niso leta 1420 [[Beneška republika|Benečani]] zasedli dolino reke Bele do trga [[Tablja|Tablje]] (it. Pontebba) in jo vključili v svoja ozemlja [[Domini di Terraferma]]. Kraj je sicer ponovno zavzel patriarh Ludvik Teck leta 1422, vendar le začasno.

[[Habsburžani]] so na podlagi sporazuma iz leta 1797 t.i. [[Campoformijski mir|Campoformijskega miru]] območje priključili k Avstriji in ga kmalu izgubili v boju z Napoleonom. Po Dunajskem kongresu 1815 pa je območje spadalo pod Avstrijsko [[Lombardsko-Beneška kraljevina|Lombardsko-Beneško kraljevino]]. Nato je leta 1866 po [[Dunajski sporazum (1866)|Dunajskem sporazumu]]. skupaj z Benetkami pripadlo novoustanovljeni [[Kraljevina Italija|Kraljevini Italiji]].
[[Habsburžani]] so na podlagi [[Campoformijski mir|Campoformijskega sporazuma]] iz leta 1797 območje priključili Avstriji in ga kmalu izgubili v boju z [[Napoleon]]om. Po [[Dunajski kongres|Dunajskem kongresu]] 1815 je območje prešlo pod [[Lombardsko-Beneška kraljevina|Lombardsko-Beneško kraljevino]]. Nato je leta 1866 skupaj z Benetkami pripadlo novoustanovljeni [[Kraljevina Italija|Kraljevini Italiji]].
Občinsko središče kraj Kluže je v drugi svetovni vojni doživel številne zračne napade zavezniških zračnih sil zaradi železniškega mostu na progi proti Avstriji. Leta 1976 je kraj prizadel katastrofalen potres.
Občinsko središče Kluže je v drugi svetovni vojni doživelo številne napade zavezniških zračnih sil zaradi železniškega mostu na progi proti Avstriji. Leta 1976 je kraj prizadel katastrofalen potres.


== Opombe in sklici ==
== Opombe in sklici ==
Vrstica 153: Vrstica 159:




{{Commons category| Chiusaforte}}
{{Commons category|Chiusaforte}}


{{-}}
{{-}}

Redakcija: 08:25, 4. avgust 2015

Kluže
Comune di Chiusaforte
Kluže se nahaja v Italija
Kluže
Kluže
Geografski položaj v Italiji
Koordinati: 46°24′N 13°19′E / 46.400°N 13.317°E / 46.400; 13.317
DržavaZastava Italije Italija
DeželaFurlanija - Julijska krajina
PokrajinaVidemska pokrajina (UD)
FrazioniSalet, Na Žlebeh (Sella Nevea)
Upravljanje
 • ŽupanFabrizio Fuccaro (državljanska lista) od 25/05/2014
Površina
 • Skupno100,2 km2
Nadm. višina
391 m
Prebivalstvo
 (Dec. 2010)
 • Skupno705
 • Gostota7,0 preb./km2
Časovni pasUTC+1 (CET)
 • PoletniUTC+2 (CEST)
Poštna številka
33010
Klicna koda0433
Zavetniksv. Jernej
Kluže s farno cerkvijo sv. Jerneja
Železniški most na stari Pontebski železnici
Opuščena postaja na Pontebski železnici v Klužah.

Kluže (furlansko Chiusaforte, italijansko Chiusaforte; nemško Klausen) je občina v Videmski pokrajini v italijanski deželi Furlaniji - Julijski krajini. V občini govori del prebivalstva poleg italijanščine enega ali več izmed treh uradno priznanih manjšinskih jezikov, ki so furlanščina, slovenščina in nemščina.


Geografska lega

Cestni in železniški most preko reke Bele

Kluže se nahajajo okoli 90 km (56 mi) severozahodno od Trsta in okoli 40 km (25 mi) severno od Vidma, na meji s Slovenijo. Kluže ležijo dolini Canal del Ferro ob reki Beli, ki teče med Karnijskimi in Julijskimi Alpami do izliva v Tilment.

Po dolini Bele sta speljani železniška proga Pontebbana iz Vidma v Trbiž in do avstrijske meje ter paralelna trasa avtoceste A23 iz Palmanove do Trbiža. Naselje leži na levi strani Bele, kjer se dolina zoži in se na vzhod odcepi Reklanska dolina, tudi Reklanica (italijansko Val Raccolana), ki se zajeda med pogorja Kanina, Viša in Montaža. Je dokaj odmaknjena in redko poseljena z manjšimi zaselki: Salet (Saletto), Potok (Potoc), Tamaroz, Pezzeti in Stretti. Najpomembnejši od teh je zimski turistični kraj Na Žlebeh (italijansko Sella Nevea).


Sosednje občine

Demografski razvoj

Zgodovina

V antiki je v Klužah verjetno bila postaja na rimski cesti iz Ogleja v provinco Norik; samo ime bi lahko izviralo iz antike kot poimenovanje kraja, kjer je zapora ali ki zapira dolino ( it. chiusa = zapora).

Oglejski patriah Ulrik Eppensteinski, (1086 - 1121) je na mestu sedanjega naselja zgradil trdnjavo za pobiranje mitnine od popotnikov, ki so prečkali Alpe. Patriarh je moral braniti svoje ozemlje pred zahtevami Goriških grofov in tudi Koroških vojvod in nato avstrijskih nadvojvod, dokler niso leta 1420 Benečani zasedli dolino reke Bele do trga Tablje (it. Pontebba) in jo vključili v svoja ozemlja Domini di Terraferma. Kraj je sicer ponovno zavzel patriarh Ludvik Teck leta 1422, vendar le začasno.

Habsburžani so na podlagi Campoformijskega sporazuma iz leta 1797 območje priključili Avstriji in ga kmalu izgubili v boju z Napoleonom. Po Dunajskem kongresu 1815 je območje prešlo pod Lombardsko-Beneško kraljevino. Nato je leta 1866 skupaj z Benetkami pripadlo novoustanovljeni Kraljevini Italiji.

Občinsko središče Kluže je v drugi svetovni vojni doživelo številne napade zavezniških zračnih sil zaradi železniškega mostu na progi proti Avstriji. Leta 1976 je kraj prizadel katastrofalen potres.

Opombe in sklici


Viri

  • Anna Zanier con Claudio Canton e Roberto Carollo ed il contributo di Mauro Bigot: La strada ferrata della Pontebba, 2006 Senaus, Udine; ISBN 88-901571-5-1