Trdnina: Razlika med redakcijama

Izbrisana vsebina Dodana vsebina

Znotrajvrstično

Redakcija: 11:30, 2. avgust 2015

Trdnína (oznaka S), tudi trdna snov, je snov v trdem agregatnem stanju, ki zavzema stalno prostornino z določeno obliko. Gradniki trdne snovi (atomi, molekule) so med seboj trdno povezani z elektromagnetno indukcijo. Atomi so razporejeni v kristalno mrežo z urejeno zgradbo) zato se trdna telesa upirajo spremembi oblike. Pri segrevanju se trdnina spremeni v kapljevino. Pri nekaterih snoveh, kot sta na primer jod in suhi led (ogljikov dioksid), pa neposredno preide v plin. Ta pojav imenujemo sublimacija.

Klasifikacija Trdne snovi - glede na red:

kristali - vsebujejo red kratkega in dolgega dosega. Vzorčna celica se ponavlja. Vedno so prisotna odstopanja od pravilnosti t.im. defekti, ki so lahko

amorfne snovi - samo red kratkega dosega, na veliki razdalji se vzorec ne ponavlja.

Ta članek o kemiji je škrbina. Pomagajte Wikipediji in ga razširite.

Ta članek o fiziki je škrbina. Pomagajte Wikipediji in ga razširite.

@@ Vrstica 4: / Vrstica 4: @@
 Klasifikacija Trdne snovi - glede na red:
-# [[kristal]]i - vsebujejo red kratkega in dolgega dosega. Vzorčna celica se ponavlja. Vedno so prisotna odstopanja od prafilnosti t.im. [[defekti]], ki so lahko
+# [[kristal]]i - vsebujejo red kratkega in dolgega dosega. Vzorčna celica se ponavlja. Vedno so prisotna odstopanja od pravilnosti t.im. [[defekti]], ki so lahko
 * točkovni,
 * linijski ali
-* vovršinski.
+* površinski.
 # [[amorfna snov|amorfne snovi]] - samo red kratkega dosega, na veliki razdalji se vzorec ne ponavlja.