Zasavje: Razlika med redakcijama

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Izbrisana vsebina Dodana vsebina
TadejM (pogovor | prispevki)
slogovni in vsebinski popravki; Litija ne spada pod Zasavje
TadejM (pogovor | prispevki)
Brez povzetka urejanja
Vrstica 1: Vrstica 1:
[[Slika:Regija_Zasavje.png|right|300px|Pet zasavskih občin]]
[[Slika:Regija_Zasavje.png|right|300px|Pet zasavskih občin]]


'''Zasavje''' je [[statistična regija]] v osrednji [[Slovenija|Sloveniji]], ki obsega hribovit svet ob reki [[Sava|Savi]] med [[Ljubljanska kotlina|Ljubljansko kotlino]] in [[Panonska nižina|Panonsko nižino]] v [[Posavsko hribovje|Posavskem hribovju]]. Glavno središče regije in največje mesto v Zasavju so [[Trbovlje]]. Regionalni središči sta poleg Trbovelj še [[Zagorje ob Savi]] in [[Hrastnik]].
'''Zasavje''' je [[geografska regija|geografska]] in [[statistična regija]] v osrednji [[Slovenija|Sloveniji]], ki obsega hribovit svet ob reki [[Sava|Savi]] med [[Ljubljanska kotlina|Ljubljansko kotlino]] in [[Panonska nižina|Panonsko nižino]] v [[Posavsko hribovje|Posavskem hribovju]]. Glavno središče regije in največje mesto v Zasavju so [[Trbovlje]]. Regionalni središči sta poleg Trbovelj še [[Zagorje ob Savi]] in [[Hrastnik]].


Območje Zasavja se ne ujema z zgodovinskimi [[dežela|deželnimi]] mejami. Južni in zahodni del (Zagorje ob Savi) sta bila v času [[Avstro-Ogrska|Avstro-Ogrske]] del [[Kranjska|Kranjske]], severnovzhodni (Trbovlje in Hrastnik) pa del [[Štajerska (vojvodina)|Štajerske]]. Kot [[toponim]] se Zasavje tako pojavi razmeroma pozno, v času [[Kraljevina Srbov, Hrvatov in Slovencev|Kraljevine SHS]] ga leta 1928 z vodnikom »Zasavje - praktični vodnik« uvede geograf in potopisec [[Rudolf Badjura]].
Območje Zasavja se ne ujema z zgodovinskimi [[dežela|deželnimi]] mejami. Južni in zahodni del (Zagorje ob Savi) sta bila v času [[Avstro-Ogrska|Avstro-Ogrske]] del [[Kranjska|Kranjske]], severnovzhodni (Trbovlje in Hrastnik) pa del [[Štajerska (vojvodina)|Štajerske]]. Kot [[toponim]] se Zasavje tako pojavi razmeroma pozno, v času [[Kraljevina Srbov, Hrvatov in Slovencev|Kraljevine SHS]] ga leta 1928 z vodnikom »Zasavje - praktični vodnik« uvede geograf in potopisec [[Rudolf Badjura]].

Redakcija: 08:25, 3. julij 2015

Pet zasavskih občin
Pet zasavskih občin

Zasavje je geografska in statistična regija v osrednji Sloveniji, ki obsega hribovit svet ob reki Savi med Ljubljansko kotlino in Panonsko nižino v Posavskem hribovju. Glavno središče regije in največje mesto v Zasavju so Trbovlje. Regionalni središči sta poleg Trbovelj še Zagorje ob Savi in Hrastnik.

Območje Zasavja se ne ujema z zgodovinskimi deželnimi mejami. Južni in zahodni del (Zagorje ob Savi) sta bila v času Avstro-Ogrske del Kranjske, severnovzhodni (Trbovlje in Hrastnik) pa del Štajerske. Kot toponim se Zasavje tako pojavi razmeroma pozno, v času Kraljevine SHS ga leta 1928 z vodnikom »Zasavje - praktični vodnik« uvede geograf in potopisec Rudolf Badjura.

Industrializacija Zasavja

Ozemlje današnjega Zasavja je z odprtjem premogovnikov v Zagorju, Trbovljah in Hrastniku je bilo v prvi polovici 19. stoletja prvo na Slovenskem industrializirano, tudi zaradi bližine Južne železnice, saj je Zidani Most leta 1862 z dograditvijo proge do Zagreba in Siska postal pomembno železniško križišče. Pri iskanju najustreznejše različice poteka Južne železnice je bilo odločilno, da so na območju Zasavja odkrili velike zaloge rjavega premoga, ki pa jih zaradi prometne odmaknjenosti niso mogli enostavno transportirati, poleg tega pa so bili pri Litiji še rudniki svinca ter topilnica železa v Pasjeku. Do leta 1873 je v zasavski industriji vodilo Zagorje z državno topilnico cinka in svinca, steklarno, opekarno in apnenicami. Z ustanovitvijo Trboveljske premogokopne družbe (TPD) se je uveljavilo še Trbovlje, kot premogovniško in industrijsko mesto pa se je začel razvijati tudi Hrastnik.

Danes od vseh rudnikov obratuje le še rudnik v Hrastniku, pa tudi zanj je že, kljub nasprotovanju lokalne skupnosti, določen program zapiranja. Območje se dandanes sooča s težavnimi razmerami, ki sta jih za sabo pustila težka industrija in premogovništvo. Na najslabšem glasu je trboveljska cementarna Lafarge, ki je v zrak izpuščala presežne količine rakotvornih snovi.

Znane osebnosti

Verjetno najbolj znan Zasavec je nekdanji predsednik predsedstva SFRJ in kasneje predsednik Republike Slovenije, Janez Drnovšek. Pokopan je na zagorskem pokopališču in ima v Zagorju postavljen tudi doprsni kip.

Viri

  • Karmen Sadar ...: Zasavje, Pomurska založba, 1998

Zunanje povezave

  • Predstavnosti o temi Zasavje v Wikimedijini zbirki