Grška abeceda: Razlika med redakcijama

Izbrisana vsebina Dodana vsebina

Znotrajvrstično

Redakcija: 19:59, 26. junij 2015

Ta članek vsebuje posebne znake. Brez ustrezne podpore za prikaz boste morda videli vprašaje, kvadratke ali druge znake.

Grška abeceda ali grški alfabet (po prvih dveh črkah alfa, beta) je abeceda, ki jo uporablja grška pisava. Grki so jo verjetno prevzeli od Feničanov že v 8. stoletju pr.n.št.,^[1] pisava pa je vplivala tudi na razvoj latinice in cirilice.^[2]

Grške črke se danes precej uporabljajo tudi v znanosti na splošno in še posebno v matematiki.

Preglednica črk

Osnovne črke

Grške črke in njihove izpeljanke so naslednje (z izgovarjavo v Mednarodni fonetični abecedi):

Črka	Ime				Izgovarjava		feničanska ustreznica	prečrkovanje¹
Črka	Stara grščina	Srednjeveška grščina (politonalna)	Nova grščina	Slovenščina	Klasična stara grščina	Nova grščina	feničanska ustreznica	Stara grščina	Nova grščina
Α α	ἄλφα		άλφα	alfa	[a] [aː]	[a]	alef	a
Β β	βῆτα		βήτα	beta	[b]	[v]	bet	b
Γ γ	γάμμα		γάμμα γάμα	gama	[g]	[ɣ~ʝ]	gimel	g
Δ δ	δέλτα		δέλτα	delta	[d]	[ð]	dalet	d
Ε ε	εἶ	ἒ ψιλόν	έψιλον	epsilon	[e]		he	e
Ζ ζ	ζῆτα		ζήτα	dzeta	[zd] (ali [dz]?) pozneje [zː]	[z]	zajin	dz, z
Η η	ἦτα		ήτα	eta	[ɛː]	[i]	het	ē
Θ θ	θῆτα		θήτα	theta	[tʰ]	[θ]	tet	th
Ι ι	ἰῶτα		ιώτα γιώτα	jota	[i] [iː]	[i], [j]	jod	i, j
Κ κ	κάππα		κάππα κάπα	kapa	[k]	[k~c]	kaf	k
Λ λ	λάβδα	λάμβδα	λάμδα λάμβδα	lambda	[l]		lamed	l
Μ μ	μῦ		μι μυ	mi	[m]		mem	m
Ν ν	νῦ		νι νυ	ni	[n]		nun	n
Ξ ξ	ξεῖ	ξῖ	ξι	ksi	[ks]		sameh	x
Ο ο	οὖ	ὂ μικρόν	όμικρον	omikron	[o]		ajin	o
Π π	πεῖ	πῖ	πι	pi	[p]		pe	p
Ρ ρ	ῥῶ		ρω	ro	[r], [r̥]	[r]	reš	r
Σ σ ς (končna)	σῖγμα		σίγμα	sigma	[s]		šin	s
Τ τ	ταῦ		ταυ	tau (tudi tav)	[t]		tav	t
Υ υ	ὗ	ὓ ψιλόν	ύψιλον	ipsilon	[y] [yː] (prvotno [u] [uː])	[i]	vav	y
Φ φ	φεῖ	φῖ	φι	fi	[pʰ]	[f]	izvor nejasen (glej besedilo)	ph
Χ χ	χεῖ	χῖ	χι	hi	[kʰ]	[x~ç]		ch
Ψ ψ	ψεῖ	ψῖ	ψι	psi	[ps]			ps
Ω ω	ὦ	ὦ μέγα	ωμέγα	omega	[ɔː]	[o]	ajin	ō

Za podrobnosti glej članek Prečrkovanje grščine v slovenščino.

Zgoraj podana klasična izgovarjava je rekonstruirana izgovarjava atiškega dialekta v poznem 5. in zgodnjem 4. stoletju pr. n. št. Nekatere črke so se v predklasičnih časih in v neatiških dialektih izgovarjale drugače.

Opuščene črke

Naslednje črke niso del standardne grške abecede, uporabljale pa so se v predklasičnih časih ali v nekaterih narečjih. Črke digama, kopa in sampi so se uporabljale tudi v grških številkah.

Črka	feničanska ustreznica	Ime			prečrkovanje	Izgovarjava
Črka	feničanska ustreznica	slovenščina	arhaična grščina	poznejša grščina (politonalna)	prečrkovanje	Izgovarjava
Ϝ ϝ	Vav	digama	ϝαῦ	δίγαμμα	w	[w]
Ͱ ͱ	Het	heta	ἧτα	–	h	[h]
Ϻ ϻ	Sade	san	ϻάν	σάν	s	[s]
Ϙ ϙ	Qof	kopa	ϙόππα	κόππα	k	[k]
ϡ (Ͳ)	Sade	sampi	–	σαμπῖ	ss	[sː], [ks], [ts]

San se obravnava kot zgodnja različica sigme.

Kopa je označevala fonemsko varianto kape pred zadnjim samoglasnikom.

Sampi je označevala parni pipornik, ki se je pozneje v večini narečij razvil v -σσ- (najverjetneje [sː]), v atiškem pa v -ττ- (najverjetneje [tː]). O njeni natančna vrednost se veliko razpravlja; kot predlog se pogosto pojavlja [ts].

Digama je iz abeced izginila zato, ker je zvok, ki ga je označevala, izginil iz jonskega in večine drugih narečij.

Vrstni red črk je enak kot v feničanski ali hebrejski abecedi.

Izpeljane abecede

Najstarejši etruščanski abecedarij, najdišče Marsiliana d'Albegna, še vedno skoraj identičen arhaičnim grškim abecedam

Po grški abecedi so se zgledovale številne druge abecede:^[3]

Latinica, kot druge stare pisave v Italiji prevzeta iz arhaične oblike grške abecede, ki so jo proti koncu 8. stoletja pred našim štetjem prek etruščanščine v Italijo prinesli grški kolonisti
Gotica, ki so jo v 4. stoletju kot kombinacijo latinskih in grških črk razvili za zapise gotščine .^[4]
Glagolica, ki so jo od 9. stoletja dalje uporabljali za spise v starocerkveni slovanščini
Cirilica, ki je kmalu nadomestila glagolico

Grško abecedo imajo tudi za prednico armenske abecedet, ki je po drugi strani vplivala na nastanek in razvoj gruzinske abecede.^[5]

Grški kodni nabori

Za grščino se v Spletu uporabljajo različni kodni nabori, od katerih so številni opisani v RFC 1947 "Greek Character Encoding for Electronic Mail Messages".

Danes se predvsem uporabljata nabora ISO/IEC 8859-7 in unikod. ISO 8859-7 podpira le monotonalni pravopis; unikod podpira politonalni pravopis.

Grščina v unikodu

Unikod podpira politonalni pravopis dovolj dobro za običajno zvezno besedilo v starogrški in novogrški pisavi, podpira pa celo številne starinske oblike za epigrafiko. S kombiniranjem znakov podpira tudi grško filologijo, dialektologijo ter številne druge posebne zahteve. Ker pa večina današnjega programja za prikaz besedila kombiniranja znakov ne podpira dovolj dobro, se, čeprav lahko alfo s strešico in ostrivcem predstavimo kot U+03B1 U+0304 U+0301, to le redko prikaže pravilno: ᾱ́.

Za podrobno obravnavo težavnih grških oblik črk glej Greek Unicode Issues (angleško).

V unikodu obstajata dva glavna bloka grških znakov. Prvi se imenuje »Grščina in koptščina« (U+0370 do U+03FF). Ta temelji na ISO 8859-7 in za zapis nove grščine zadostuje. Vsebuje tudi nekatere starinske črke in na grščini osnovane tehnične simbole.

Ta blok podpira tudi koptščino. V preteklosti so si številne koptske črke kodne točke delile s podobnimi grškimi črkami. Ker pa v številnih strokovnih delih najdemo obe pisavi, ki imata precej različno oblikovane črke, sta od različice unikoda 4.1 koptščina in grščina razdruženi. V bloku še naprej ostajajo koptske črke, ki nimajo grških ekvivalentov.

Politonalno grščino lahko zapisujemo bodisi s kombinatornimi diakritičnimi znaki ali z vnaprej sestavljenimi znaki v bloku »Razširjena grščina« (U+1F00 do U+1FFF).

Grščina in koptščina

	0	1	2	3	4	5	6	7	8	9	A	B	C	D	E	F
0370					ʹ	͵					ͺ	ͻ	ͼ	ͽ	;
0380					΄	΅	Ά	·	Έ	Ή	Ί		Ό		Ύ	Ώ
0390	ΐ	Α	Β	Γ	Δ	Ε	Ζ	Η	Θ	Ι	Κ	Λ	Μ	Ν	Ξ	Ο
03A0	Π	Ρ		Σ	Τ	Υ	Φ	Χ	Ψ	Ω	Ϊ	Ϋ	ά	έ	ή	ί
03B0	ΰ	α	β	γ	δ	ε	ζ	η	θ	ι	κ	λ	μ	ν	ξ	ο
03C0	π	ρ	ς	σ	τ	υ	φ	χ	ψ	ω	ϊ	ϋ	ό	ύ	ώ
03D0	ϐ	ϑ	ϒ	ϓ	ϔ	ϕ	ϖ	ϗ	Ϙ	ϙ	Ϛ	ϛ	Ϝ	ϝ	Ϟ	ϟ
03E0	Ϡ	ϡ	(tu so koptske črke)
03F0	ϰ	ϱ	ϲ	ϳ	ϴ	ϵ	϶	Ϸ	ϸ	Ϲ	Ϻ	ϻ	ϼ	Ͻ	Ͼ	Ͽ

Razširjena grščina (vnaprej sestavljena politonalna grščina)

	0	1	2	3	4	5	6	7	8	9	A	B	C	D	E	F
1F00	ἀ	ἁ	ἂ	ἃ	ἄ	ἅ	ἆ	ἇ	Ἀ	Ἁ	Ἂ	Ἃ	Ἄ	Ἅ	Ἆ	Ἇ
1F10	ἐ	ἑ	ἒ	ἓ	ἔ	ἕ			Ἐ	Ἑ	Ἒ	Ἓ	Ἔ	Ἕ
1F20	ἠ	ἡ	ἢ	ἣ	ἤ	ἥ	ἦ	ἧ	Ἠ	Ἡ	Ἢ	Ἣ	Ἤ	Ἥ	Ἦ	Ἧ
1F30	ἰ	ἱ	ἲ	ἳ	ἴ	ἵ	ἶ	ἷ	Ἰ	Ἱ	Ἲ	Ἳ	Ἴ	Ἵ	Ἶ	Ἷ
1F40	ὀ	ὁ	ὂ	ὃ	ὄ	ὅ			Ὀ	Ὁ	Ὂ	Ὃ	Ὄ	Ὅ
1F50	ὐ	ὑ	ὒ	ὓ	ὔ	ὕ	ὖ	ὗ		Ὑ		Ὓ		Ὕ		Ὗ
1F60	ὠ	ὡ	ὢ	ὣ	ὤ	ὥ	ὦ	ὧ	Ὠ	Ὡ	Ὢ	Ὣ	Ὤ	Ὥ	Ὦ	Ὧ
1F70	ὰ	ά	ὲ	έ	ὴ	ή	ὶ	ί	ὸ	ό	ὺ	ύ	ὼ	ώ
1F80	ᾀ	ᾁ	ᾂ	ᾃ	ᾄ	ᾅ	ᾆ	ᾇ	ᾈ	ᾉ	ᾊ	ᾋ	ᾌ	ᾍ	ᾎ	ᾏ
1F90	ᾐ	ᾑ	ᾒ	ᾓ	ᾔ	ᾕ	ᾖ	ᾗ	ᾘ	ᾙ	ᾚ	ᾛ	ᾜ	ᾝ	ᾞ	ᾟ
1FA0	ᾠ	ᾡ	ᾢ	ᾣ	ᾤ	ᾥ	ᾦ	ᾧ	ᾨ	ᾩ	ᾪ	ᾫ	ᾬ	ᾭ	ᾮ	ᾯ
1FB0	ᾰ	ᾱ	ᾲ	ᾳ	ᾴ		ᾶ	ᾷ	Ᾰ	Ᾱ	Ὰ	Ά	ᾼ	᾽	ι	᾿
1FC0	῀	῁	ῂ	ῃ	ῄ		ῆ	ῇ	Ὲ	Έ	Ὴ	Ή	ῌ	῍	῎	῏
1FD0	ῐ	ῑ	ῒ	ΐ			ῖ	ῗ	Ῐ	Ῑ	Ὶ	Ί		῝	῞	῟
1FE0	ῠ	ῡ	ῢ	ΰ	ῤ	ῥ	ῦ	ῧ	Ῠ	Ῡ	Ὺ	Ύ	Ῥ	῭	΅	`
1FF0			ῲ	ῳ	ῴ		ῶ	ῷ	Ὸ	Ό	Ὼ	Ώ	ῼ	´	῾

Kombinatorni in brezčrkovni diakritični znaki

Glavni članek: Diakritični znaki (grška abeceda).

Kombinatorni in razmikalni (brezčrkovni) diakritični znaki v zvezi z grščino so:

kombinatorni	razmikalni	zgled	opis
U+0300	U+0060	( ̀ )	»varia/krativec«"
U+0301	U+00B4, U+0384	( ́ )	»oxia/tonos/ostrivec«
U+0304	U+00AF	( ̄ )	»makron«
U+0306	U+02D8	( ̆ )	»vrachy/narobe obrnjena strešica«
U+0308	U+00A8	( ̈ )	»dialytika/preglas/diereza«
U+0313		( ̓ )	»psili/ vejica zgoraj« (spiritus lenis)
U+0314		( ̔ )	»"dasia / obrnjena vejica zgoraj« (spiritus asper)
U+0342		( ͂ )	»perispomeni« (cirkumfleks)
U+0343		( ̓ )	»coronis« (= U+0313)
U+0344	U+0385	( ̈́ )	»dialytika tonos« (opuščen, = U+0308 U+0301)
U+0345	U+037A	( ͅ )	»ypogegrammeni / iota subscriptum«.

druge rabe

Uporaba v drugih jezikih

Poleg zgoraj naštetih hčerinskih abeced, ki so se kot prilagoditev grške abecede razvijale dalje v samostojne abecde, so grško abecedo, ob različnih časih in na različnih mestih, uporabili za pisanje v drugih jezikih {{SFN |. Macrakis | 1996 | p =} } Za nekatere od njih so bile uvedene dodatne črke.

Antika

Most of the alphabets of Asia Minor, in use c. 800–300 BC to write languages like Lydian and Phrygian, were the early Greek alphabet with only slight modifications – as were the original Old Italic alphabets.
Some Paleo-Balkan languages, including Thracian. For other neighboring languages or dialects, such as Ancient Macedonian, isolated words are preserved in Greek texts, but no continuous texts are preserved.
The Greco-Iberian alphabet was used for writing the ancient Iberian language in parts of modern Spain.
Gaulish inscriptions (in modern France) used the Greek alphabet until the Roman conquest
The Hebrew text of the Bible was written in Greek letters in Origen's Hexapla.
The Bactrian language, an Iranian language spoken in what is now Afghanistan, was written in the Greek alphabet during the Kushan Empire (65–250 AD). It adds an extra letter ⟨þ⟩ for the sh sound [ʃ].^[6]
The Coptic alphabet adds eight letters derived from Demotic. It is still used today, mostly in Egypt, to write Coptic, the liturgical language of Egyptian Christians. Letters usually retain an uncial form different from the forms used for Greek today.

V matematiki in znanosti

Glavni članek: Grške črke, ki se uporabljajo v matematiki, znanosti in mathematics, science, and engineering.

Greek symbols are traditionally used as names in mathematics, physics and other sciences. Many symbols have traditional uses, such as lower case epsilon (ε) for an arbitrarily small positive number, lower case pi (π) for the ratio of the circumference of a circle to its diameter, capital sigma (Σ) for summation, and lower case sigma (σ) for standard deviation.

Astronomy

Glavni članek: Bayer designation.

Greek letters are used to denote the brighter stars within each of the eighty-eight constellations. In most constellations the brightest star is designated Alpha and the next brightest Beta etc. For example, the brightest star in the constellation of Centaurus is known as Alpha Centauri. However, for historical reasons, the Greek designations of some constellations begin with a lower ranked letter.

Sklici in opombe

↑ Cook, B.F. (1987). Greek inscriptions. University of California Press/British Museum.
↑ Coulmas, Florian (1996). The Blackwell Encyclopedia of Writing Systems. Oxford: Blackwell Publishers Ltd. ISBN 0-631-21481-X.
↑ Coulmas 1996.
↑ Murdoch & 2004 156
↑ Stevenson 2007, str. 1158
↑ Sims-Williams 1997.

Zunanje povezave

Wikimedijina zbirka ponuja več predstavnostnega gradiva o temi: Grška abeceda

[1] Cook, B.F. (1987). Greek inscriptions. University of California Press/British Museum.

[2] Coulmas, Florian (1996). The Blackwell Encyclopedia of Writing Systems. Oxford: Blackwell Publishers Ltd. ISBN 0-631-21481-X.

[FOOTNOTECoulmas1996-3] Coulmas 1996.

[4] Murdoch & 2004 156

[5] Stevenson 2007, str. 1158

[FOOTNOTESims-Williams1997-6] Sims-Williams 1997.

[1]

[2]

[3]

[4]

[5]

[6]

@@ Vrstica 458: / Vrstica 458: @@
 |}
+==druge rabe ==
+=== Uporaba v drugih jezikih ===
+Poleg zgoraj naštetih hčerinskih abeced, ki so se kot prilagoditev grške abecede razvijale dalje v  samostojne abecde,  so grško abecedo, ob različnih časih in na različnih mestih, uporabili za pisanje v drugih jezikih {{SFN |. Macrakis | 1996 | p =} } Za nekatere od njih so bile uvedene dodatne črke.
+==== Antika ====
+*Most of the [[alphabets of Asia Minor]], in use c. 800–300 BC to write languages like [[Lydian language|Lydian]] and [[Phrygian language|Phrygian]], were the early Greek alphabet with only slight modifications – as were the original [[Old Italic script|Old Italic alphabets]].
+*Some [[Paleo-Balkan languages]], including [[Thracian language|Thracian]]. For other neighboring languages or dialects, such as [[Ancient Macedonian language|Ancient Macedonian]], isolated words are preserved in Greek texts, but no continuous texts are preserved.
+*The [[Greco-Iberian alphabet]] was used for writing the ancient [[Iberian language]] in parts of modern Spain.
+*[[Gaulish language|Gaulish]] inscriptions (in modern France) used the Greek alphabet until the Roman conquest
+*The [[Hebrew language|Hebrew]] text of the [[Bible]] was written in Greek letters in [[Origen]]'s [[Hexapla]].
+*The [[Bactrian language]], an [[Iranian languages|Iranian language]] spoken in what is now [[Afghanistan]], was written in the Greek alphabet during the [[Kushan Empire]] (65–250 AD). It adds an extra letter {{angle bracket|[[Sho (letter)|þ]]}} for the ''sh'' sound {{IPAblink|ʃ}}.{{sfn|Sims-Williams|1997|p=}}
+*The [[Coptic alphabet]] adds eight letters derived from [[Demotic (Egyptian)|Demotic]]. It is still used today, mostly in Egypt, to write [[Coptic language|Coptic]], the liturgical language of Egyptian Christians. Letters usually retain an [[Uncial script|uncial form]] different from the forms used for Greek today.
+=== V matematiki in znanosti ===
+{{Main|Grške črke, ki se uporabljajo v matematiki, znanosti in  mathematics, science, and engineering}}
+Greek symbols are traditionally used as names in [[mathematics]], [[physics]] and other [[science]]s.  Many symbols have traditional uses, such as lower case epsilon (ε) for [[Limit (mathematics)|an arbitrarily small positive number]], lower case pi (π) for the [[Pi|ratio of the circumference of a circle to its diameter]], capital sigma (Σ) for [[summation]], and lower case sigma (σ) for [[standard deviation]].
+=== Astronomy ===
+{{main|Bayer designation}}
+Greek letters are used to denote the brighter stars within each of the eighty-eight [[constellation]]s. In most constellations the brightest star is designated Alpha and the next brightest Beta etc. For example, the brightest star in the constellation of [[Centaurus]] is known as [[Alpha Centauri]]. However, for historical reasons, the Greek designations of some constellations begin with a lower ranked letter.
 == Sklici in opombe ==
 {{opombe}}