Cerkev Žalostne Matere Božje, Miren: Razlika med redakcijama
infopolje cerkev + RKD |
mBrez povzetka urejanja |
||
| Vrstica 18: | Vrstica 18: | ||
| metropolis = |
| metropolis = |
||
| extra = {{Infopolje RKD|embed=yes |
| extra = {{Infopolje RKD|embed=yes |
||
| ime = Prvačina - Cerkev sv. Andreja |
|||
| rkd_tip = nkd |
| rkd_tip = nkd |
||
| razglasitev_rkd_tip = |
| razglasitev_rkd_tip = |
||
| Vrstica 28: | Vrstica 27: | ||
'''Cerkev Žalostne Matere Božje''' je [[samostanska cerkev]] [[Samostan lazaristov Mirenski grad|Samostana lazaristov]] in stoji v kraju [[Miren]], na griču, ki se po nekdanjem gradu imenuje [[Mirenski grad]]. |
'''Cerkev Žalostne Matere Božje''' je [[samostanska cerkev]] [[Samostan lazaristov Mirenski grad|Samostana lazaristov]] in stoji v kraju [[Miren]], na griču, ki se po nekdanjem gradu imenuje [[Mirenski grad]]. |
||
Cerkev je |
Cerkev je imela v preteklosti več predhodnic, ki so sedaj porušene. Kdaj je bila zgrajena njena prva predhodnica ni znano, vendar je tu po domnevah kot lastniška cerkev stala že v drugi polovici 10. stoletja skupaj z utrdbo, ki se prvič omenja leta 976. Prvič jo v virih zasledimo kot ''Marijino cerkev'', leta 1392, ko je bila znano romarsko središče. Na novo je bila zgrajena leta [[1488]] in vnovično pozidana leta [[1753]]. Med leti [[1700]] in [[1756]] so tu živeli [[puščavnik]]i ([[eremit]]i). Hrib so imenovali tudi »Naša Gospa pod Krasom«. |
||
Sedanja cerkev se je začela graditi [[27. julij]]a [[1862]] in je bila posvečena [[5. september|5. septembra]] [[1886]]. [[Prva svetovna vojna]] ji ni prizanesla, saj je bila porušena [[30. maj]]a [[1914]]. Obnova je stekla v avgustu [[1920]] in je postopoma potekala do leta [[1927]]. Tudi [[Druga svetovna vojna]] ji ni prizanesla, tako da so jo za silo popravili leta [[1945]]. |
Sedanja cerkev se je začela graditi [[27. julij]]a [[1862]] in je bila posvečena [[5. september|5. septembra]] [[1886]]. [[Prva svetovna vojna]] ji ni prizanesla, saj je bila porušena [[30. maj]]a [[1914]]. Obnova je stekla v avgustu [[1920]] in je postopoma potekala do leta [[1927]]. Tudi [[Druga svetovna vojna]] ji ni prizanesla, tako da so jo za silo popravili leta [[1945]]. |
||
Redakcija: 11:14, 26. junij 2015
| Cerkev Žalostne Matere Božje, Miren | |
|---|---|
 Zračni posnetek | |
| 45°53′1.44″N 13°36′14.36″E / 45.8837333°N 13.6039889°EKoordinati: 45°53′1.44″N 13°36′14.36″E / 45.8837333°N 13.6039889°E | |
| Kraj | Miren |
| Država | Slovenija |
| Verska skupnost | Rimskokatoliška |
| Patrocinij | sveta Marija |
| Zgodovina | |
| Status | podružnična cerkev |
| Arhitektura | |
| Funkcionalno stanje | aktivno |
| Začetek gradnje | 1926 |
| Uprava | |
| Župnija | Miren |
| Dekanija | Šempeter |
| Nadškofija | Koper |
Cerkev Žalostne Matere Božje, Miren | |
| Lega | Občina Miren - Kostanjevica |
| RKD št. | 3847 (opis enote)[1] |
Cerkev Žalostne Matere Božje je samostanska cerkev Samostana lazaristov in stoji v kraju Miren, na griču, ki se po nekdanjem gradu imenuje Mirenski grad.
Cerkev je imela v preteklosti več predhodnic, ki so sedaj porušene. Kdaj je bila zgrajena njena prva predhodnica ni znano, vendar je tu po domnevah kot lastniška cerkev stala že v drugi polovici 10. stoletja skupaj z utrdbo, ki se prvič omenja leta 976. Prvič jo v virih zasledimo kot Marijino cerkev, leta 1392, ko je bila znano romarsko središče. Na novo je bila zgrajena leta 1488 in vnovično pozidana leta 1753. Med leti 1700 in 1756 so tu živeli puščavniki (eremiti). Hrib so imenovali tudi »Naša Gospa pod Krasom«.
Sedanja cerkev se je začela graditi 27. julija 1862 in je bila posvečena 5. septembra 1886. Prva svetovna vojna ji ni prizanesla, saj je bila porušena 30. maja 1914. Obnova je stekla v avgustu 1920 in je postopoma potekala do leta 1927. Tudi Druga svetovna vojna ji ni prizanesla, tako da so jo za silo popravili leta 1945.
Skozi stoletja obnovitvenih del na tem objektu ni manjkalo. Leta 1958 se je pričela prva temeljitejša obnova v novejšem času. Takrat je notranjost s freskami poslikal Tone Kralj. Nad vhodom je napis Ite in domum Matris Vestræ (Pojdite v hišo vaše Matere). Cerkev je dobila tudi nove orgle.
Križev pot s postajami je po hribu dal postaviti župnik Ivan Marušič leta 1757. Na vrhu je še postavil svete stopnice ter Kalvarijo. Istega leta jo je blagoslovil goriški nadškof Karel Mihael Attems. Leta 1931 so postavili kapelice po zamisli arhitekta Ivana Vurnika - te so bile med drugo svetovno zelo poškodovane. Po obnovitvi jih je leta 1985 poslikal Lojze Čemažar.
Sklici
- ↑ »Opis enote nepremične kulturne dediščine, evidenčna številka 3847«. Pregledovalnik Registra kulturne dediščine (Zakon o varstvu kulturne dediščine, Uradni list RS, št. 16/2008). Ministrstvo za kulturo Republike Slovenije.