Mircea Eliade: razlika med redakcijama

Jump to navigation Jump to search
odstranjenih 490 zlogov ,  pred 6 leti
m
viri nekateri pobrisani
(začetek gesla)
 
m (viri nekateri pobrisani)
''' Mircea Eliade ''' (9. marec [[1907]] – 22. april [[1986]]) je bil romunski zgodovinar religij, pisatelj, filozof in profesor na Univerzi v Chicago. Bil je vodilni raziskovalec religijskih študij, ki je uveljavil paradigme, ki obstajajo še danes. Njegova teorija o “svetosti”, kot bistvu religije, ki deli človeško izkušnjo na sveti in sakralni prostor in čas je bila večkrat potrjena. <ref name="Doniger Forward p.xiii">Wendy Doniger, "Foreword to the 2004 Edition", Eliade, ''Shamanism'', p.xiii</ref> Eden njegovih najbolj vplivnih prispevkov k religijskim študijam je bila njegova teorija večnega vračanja, ki pravi, da se mit in ritual ne samo spominjata svetosti, temveč vsaj v verski miselnosti v njem sodelujeta. <ref name="Doniger Forward p.xiii"/>
V zgodnjih letih je bil Eliade novinar in esejist ter član literarnega društva Criterion. Služil je tudi kot kulturni ataše v Združenem kraljestvu in na Portugalskem. V poznih tridesetih letih je Eliade večkrat izrazil podporo pravoslavni fašistični organizaciji [[Železna garda]]. Njegove predvojne povezave s skrajno desno politično opcijo so bile po vojni večkrat kritizirane.
Eliade je aktivo govoril pet jezikov (romunsko, francosko, nemško, italijansko in angleško) in pasivno tri jezike (hebrejsko, perzijsko in sanskrt). Posthumano je bil izvoljen v Romunsko akademijo znanosti in umetnosti.
 
==Študentska leta==
Med 1925 in 1928 je obiskoval Filozofsko fakulteto na Univerzi v Bukarešti. Eliadejevo znanstveno delo se je začelo z dolgim študijem indijske filozofije v Britanski Indiji na Univerzi v Calcutti. Tam je študiral tudi sanskrt, pali in bengalščino. Preden je odšel v Indijo, je na kratko obiskal tudi Egipt. <ref name="Biografie in Handoca"/> V Indiji je veliko potoval, nekaj časa je preživel tudi v himalajskem samostanu.<ref>McGuire, p.150; Nastasă, p.237</ref> V Indiji se je začel zanimati za delo Mahatme Gandhija, ki ga je tudi osebno spoznal. Kasneje je Eliade sprejel Gandhijeve ideje v svojih dialogih o spiritualnosti v Romuniji.<ref name="rossfriesian"/> Eliade je doktoriral leta 1933 s tezo o jogi.<ref name="smihai"/><ref name="vilasanjpaseo"/><ref>''Biografie'', in Handoca; Nastasă, p.237</ref><ref name="ribas">Albert Ribas, "Mircea Eliade, historiador de las religiones" ("Mircea Eliade, Historian of Religions"), in ''El Ciervo. Revista de pensamiento y cultura'', Año 49, Núm. 588 (Marzo 2000), p.35–38</ref> Tri leta kasneje je bila knjiga prevedena v francoščino, kasneje je imela velik vpliv v akademskem svetu tako v Romuniji, kakor tudi v tujini.<ref name="vilasanjpaseo"/>
 
Kljub temu, da je bil po vojni deležen mnogo kritik zaradi predvojnih povezav z desnico, je njegova vloga zapletenejša. Leta 1933 je bil med drugimi podpisnik manifesta proti nemškemu nacističnemu rasizmu. <ref>Ornea, p.174–175</ref>
483

urejanj

Navigacijski meni