E. T. A. Hoffmann: Razlika med redakcijama

E. T. A. Hoffmann
E. T. A. Hoffmann
	E. T. A. Hoffmann
Rojstvo	Ernst Theodor Wilhelm Hoffmann; 24. januar 1776[…]; Königsberg[d][…]
Smrt	25. junij 1822[…] (46 let); Berlin
Državljanstvo	Kraljevina Prusija[d]
Poklic	skladatelj, sodnik, karikaturist, slikar, otroški pisatelj, pisatelj, dirigent, scenarist, pisatelj znanstvene fantastike, romanopisec, glasbeni kritik, risar, pisec dnevnika, kritik, režiser
Podpis
Spletna stran
	etahg.de

Pregledujte zgodovino interaktivno

← Starejše urejanje Novejše urejanje →

Izbrisana vsebina Dodana vsebina

VizualnoVikibesedilo

Znotrajvrstično

Redakcija: 11:25, 10. junij 2015

E. T. A. Hoffmann (Ernst Theodor Amadeus oziroma Ernst Theodor Wilhelm), nemški pravnik, skladatelj, kritik, pisatelj in karikaturist, * 24. januar 1776, Königsberg, † 25. junij 1822, Berlin.

Hoffmann je preživel težko mladost. Študiral je v Königsbergu in služboval kot sodni uradnik v Berlinu in v pruskem delu Poljske. Bil je vsestransko nadarjen umetnik. Ko je Prusija 1807 izgubila večino poljskega ozemlja, je moral zapustiti državno službo. Leta 1808 je postal glasbeni direktor v Bambergu kasneje pa še v Leipzigu ter Dresdnu. Leta 1816 se je v Berlinu ponovno zaposlil v juristični službi kot sodni svetnik. Ves čas se je poleg glasbe posvečal tudi književnosti in risanju.

Hoffman je najvidnejši predstavnik nemške romantike. Njegove pripovedke so imele v 19. stoletju izjemen vpliv na celotno evropsko kulturo. Njegove novele in umetne pravljice obravnavajo predvsem glasbena in umetniška vprašanja ter povezujejo groteskno zmes stvarnih in domišlijskih prvin, vsakdanjosti in sanj, ironije, satire in grozljive podzavesti. Velja za enega od vrhov romantične proze, ker se mu je v luči romantične ironije in domišljije posrečilo osvetliti važne socialne in moralne pojave svojega časa.^[7]

Kot pionir fantazijskega žanra v kombinaciji z mračnostjo in realizmom, je vplival na pisatelje, kot so Franz Kafka, Edgar Allan Poe, Charles Dickens in Nikolaj Gogolj.

Po njegovi literarni predlogi sta nastali glasbeni mojstrovini: opera v treh dejanjih s prologom in epilogom Hoffmanove pripovedke skladatelja Offenbacha, besedilo sta priredila J. Barbier in M. Carré^[8] ter balet Hrestač (P.I. Čajkovskega).

Najpomembnejša dela

Fantazijske zgodbe v Callotevi maniri (Phantasiestücke in Callots Manaier, 1814)
Hudičevi napoji (Die Elixiere des Teufels, 1815/1816) v slovenščini 1967
novele Serapionovi bratje (Die Serapionsbrüder, 1819) v slov. 1996
roman Življenjski nazori mačka Murra (Die Lebensansichten des Katers Murr, 1820 v slov. 1972
Princesa Brambilla (1821)
povest Gospod Cinober (Klein Zaches, genannt Zinober, 1819)
romantična opera Undina (1816)

Glej tudi

Viri

Wikimedijina zbirka ponuja več predstavnostnega gradiva o temi: E. T. A. Hoffmann.

↑ ^1,0 ^1,1 Record #118552465 // Gemeinsame Normdatei — 2012—2016.
d:Track:Q27302 d:Track:Q36578
↑ ^2,0 ^2,1 data.bnf.fr: platforma za odprte podatke — 2011.
d:Track:Q193563 d:Track:Q19938912
↑ ^3,0 ^3,1 J. G. R. Hoffmann, Ernst Theodor Wilhelm // Encyclopædia Britannica: a dictionary of arts, sciences, literature and general information — 11 — New York, Cambridge, England: University Press, 1911. — Vol. 13.
d:Track:Q18911675 d:Track:Q867541 d:Track:Q912887 d:Track:Q23665527
↑ ^4,0 ^4,1 Гофман Эрнст Теодор Амадей // Большая советская энциклопедия: [в 30 т.] — 3-е изд. — Moskva: Советская энциклопедия, 1972. — Т. 7 : Гоголь — Дебит. — С. 189-190.
d:Track:Q5061737 d:Track:Q17378135
↑ ^5,0 ^5,1 Ѳ. Н. М. Гоффманъ // Энциклопедический лексикон — Sankt Peterburg.: 1838. — Т. 15. — С. 51-53.
d:Track:Q23665523 d:Track:Q4532135 d:Track:Q21282466 d:Track:Q22813345
↑ Archivio Storico Ricordi — 1808.
d:Track:Q3621644
↑ Kos, Janko, Pregled svetovne književnosti, DZS, Ljubljana, 1982
↑ Cvetko, Ciril, Opera in njeni mojstri, Mladinska knjiga, Ljubljana, 1963

Ta članek o književniku je škrbina. Pomagajte Wikipediji in ga razširite.

[&lt;span_class=&quot;wikidata_cite_citetype_Q36524_citetype_Q17152639_citetype_Q1172284&quot;_data-entity-id=&quot;Q36578&quot;&gt;[http://d-nb.info/gnd/118552465/_Record_#118552465]_//_Gemeinsame_Normdatei&lt;span_class=&quot;wef_low_priority_links&quot;&gt;_—_2012—2016.&lt;/span&gt;&lt;/span&gt;&lt;div_style=&quot;display:none&quot;&gt;[[d:Track:Q27302]][[d:Track:Q36578]]&lt;/div&gt;-1] 1,0 ^1,1 Record #118552465 // Gemeinsame Normdatei — 2012—2016.
d:Track:Q27302 d:Track:Q36578

[&lt;span_class=&quot;wikidata_cite_citetype_Q36524_citetype_Q7094076_citetype_Q27031827_citetype_Q595971&quot;_data-entity-id=&quot;Q19938912&quot;&gt;[http://data.bnf.fr/ark:/12148/cb11907623v_data.bnf.fr]:_platforma_za_odprte_podatke&lt;span_class=&quot;wef_low_priority_links&quot;&gt;_—_2011.&lt;/span&gt;&lt;/span&gt;&lt;div_style=&quot;display:none&quot;&gt;[[d:Track:Q193563]][[d:Track:Q19938912]]&lt;/div&gt;-2] 2,0 ^2,1 data.bnf.fr: platforma za odprte podatke — 2011.
d:Track:Q193563 d:Track:Q19938912

[&lt;span_class=&quot;wikidata_cite_citetype_Q13433827&quot;_data-entity-id=&quot;Q23665527&quot;&gt;&lt;i_class=&quot;wef_low_priority_links&quot;&gt;[[:en:John_George_Robertson|J._G._R.]]&lt;/i&gt;_[[:en:s:1911_Encyclopædia_Britannica/Hoffmann,_Ernst_Theodor_Wilhelm|Hoffmann,_Ernst_Theodor_Wilhelm]]_//_&#039;&#039;[[:en:Encyclopædia_Britannica_Eleventh_Edition|Encyclopædia_Britannica]]&#039;&#039;:_&#039;&#039;a_dictionary_of_arts,_sciences,_literature_and_general_information&#039;&#039;&lt;span_class=&quot;wef_low_priority_links&quot;&gt;_—_11_—_[[:New_York|New_York]],_[[:Cambridge|Cambridge,_England]]:_[[:en:Cambridge_University_Press|University_Press]],_1911._—_Vol.&amp;nbsp;13.&lt;/span&gt;&lt;/span&gt;&lt;div_style=&quot;display:none&quot;&gt;[[d:Track:Q18911675]][[d:Track:Q867541]][[d:Track:Q912887]][[d:Track:Q23665527]]&lt;/div&gt;-3] 3,0 ^3,1 J. G. R. Hoffmann, Ernst Theodor Wilhelm // Encyclopædia Britannica: a dictionary of arts, sciences, literature and general information — 11 — New York, Cambridge, England: University Press, 1911. — Vol. 13.
d:Track:Q18911675 d:Track:Q867541 d:Track:Q912887 d:Track:Q23665527

[&lt;span_class=&quot;wikidata_cite_citetype_Q3331189&quot;_data-entity-id=&quot;Q17378135&quot;&gt;Гофман_Эрнст_Теодор_Амадей_//_[[:ru:Большая_советская_энциклопедия_(третье_издание)|Большая_советская_энциклопедия]]:_[в_30_т.]&lt;span_class=&quot;wef_low_priority_links&quot;&gt;_—_3-е_изд._—_&lt;span_title=&quot;Moskva&quot;_style=&quot;border-bottom:_1px_dotted;_cursor:_help;_white-space:_nowrap&quot;&gt;Moskva&lt;/span&gt;:_[[:ru:Большая_российская_энциклопедия_(издательство)|Советская_энциклопедия]],_1972._—_Т.&amp;nbsp;7_:_Гоголь_—_Дебит._—_С.&amp;nbsp;189-190.&lt;/span&gt;&lt;/span&gt;&lt;div_style=&quot;display:none&quot;&gt;[[d:Track:Q5061737]][[d:Track:Q17378135]]&lt;/div&gt;-4] 4,0 ^4,1 Гофман Эрнст Теодор Амадей // Большая советская энциклопедия: [в 30 т.] — 3-е изд. — Moskva: Советская энциклопедия, 1972. — Т. 7 : Гоголь — Дебит. — С. 189-190.
d:Track:Q5061737 d:Track:Q17378135

[&lt;span_class=&quot;wikidata_cite_citetype_Q13433827&quot;_data-entity-id=&quot;Q23665523&quot;&gt;&lt;i_class=&quot;wef_low_priority_links&quot;&gt;[[:ru:Менцов,_Фёдор_Николаевич|Ѳ._Н._М.]]&lt;/i&gt;_[[:ru:s:ЭЛ/ДО/Гоффман,_Эрнст_Теодор_Вильгельм|Гоффманъ]]_//_&#039;&#039;[[:d:Q21282466|Энциклопедический_лексикон]]&#039;&#039;&lt;span_class=&quot;wef_low_priority_links&quot;&gt;_—_&lt;span_title=&quot;Sankt_Peterburg&quot;_style=&quot;border-bottom:_1px_dotted;_cursor:_help;_white-space:_nowrap&quot;&gt;Sankt_Peterburg.&lt;/span&gt;:_1838._—_Т.&amp;nbsp;15._—_С.&amp;nbsp;51-53.&lt;/span&gt;&lt;/span&gt;&lt;div_style=&quot;display:none&quot;&gt;[[d:Track:Q23665523]][[d:Track:Q4532135]][[d:Track:Q21282466]][[d:Track:Q22813345]]&lt;/div&gt;-5] 5,0 ^5,1 Ѳ. Н. М. Гоффманъ // Энциклопедический лексикон — Sankt Peterburg.: 1838. — Т. 15. — С. 51-53.
d:Track:Q23665523 d:Track:Q4532135 d:Track:Q21282466 d:Track:Q22813345

[&lt;span_class=&quot;wikidata_cite_citetype_Q10605195_citetype_Q3621673_citetype_Q380829&quot;_data-entity-id=&quot;Q3621644&quot;&gt;Archivio_Storico_Ricordi&lt;span_class=&quot;wef_low_priority_links&quot;&gt;_—_1808.&lt;/span&gt;&lt;/span&gt;&lt;div_style=&quot;display:none&quot;&gt;[[d:Track:Q3621644]]&lt;/div&gt;-6] Archivio Storico Ricordi — 1808.
d:Track:Q3621644

[7] Kos, Janko, Pregled svetovne književnosti, DZS, Ljubljana, 1982

[8] Cvetko, Ciril, Opera in njeni mojstri, Mladinska knjiga, Ljubljana, 1963

[1]

[2]

[4]

[3]

[6]

[7]

[8]

@@ Vrstica 5: / Vrstica 5: @@
 Hoffmann je preživel težko mladost. Študiral je v Königsbergu in služboval kot sodni uradnik v Berlinu in v [[Prusija|pruskem]] delu [[Poljska|Poljske]]. Bil je vsestransko nadarjen [[umetnik]]. Ko je Prusija [[1807]] izgubila večino poljskega ozemlja, je moral zapustiti državno službo. Leta [[1808]] je postal glasbeni direktor v [[Bamberg]]u kasneje pa še v [[Leipzig]]u ter [[Dresden|Dresdnu]]. Leta [[1816]] se je v Berlinu ponovno zaposlil v juristični službi kot sodni svetnik. Ves čas se je poleg glasbe posvečal tudi književnosti in risanju.
-Hoffman je najvidnejši predstavnik nemške [[romantika|romantike]]. Njegove pripovedke so imele v [[19. stoletje|19. stoletju]] izjemen vpliv na celotno evropsko [[kultura|kulturo]]. Njegove novele in umetne pravljice obravnavajo predvsem glasbena in umetniška vprašanja ter povezujejo  [[groteska|groteskno]] zmes stvarnih in domišlijskih prvin, vsakdanjosti in sanj, [[ironija|ironije]], [[satira|satire]] in grozljive podzavesti. Velja za enega od vrhov [[romantika|romantične]] [[proza|proze]], ker se mu je v luči romantične ironije in domišlije posrečilo osvetliti važne socialne in moralne pojave svojega časa.<ref>Kos, Janko, Pregled svetovne književnosti, DZS, Ljubljana, 1982</ref>
+Hoffman je najvidnejši predstavnik nemške [[romantika|romantike]]. Njegove pripovedke so imele v [[19. stoletje|19. stoletju]] izjemen vpliv na celotno evropsko [[kultura|kulturo]]. Njegove novele in umetne pravljice obravnavajo predvsem glasbena in umetniška vprašanja ter povezujejo  [[groteska|groteskno]] zmes stvarnih in domišlijskih prvin, vsakdanjosti in sanj, [[ironija|ironije]], [[satira|satire]] in grozljive podzavesti. Velja za enega od vrhov [[romantika|romantične]] [[proza|proze]], ker se mu je v luči romantične ironije in domišljije posrečilo osvetliti važne socialne in moralne pojave svojega časa.<ref>Kos, Janko, Pregled svetovne književnosti, DZS, Ljubljana, 1982</ref>
 Kot pionir fantazijskega [[žanr]]a v kombinaciji z mračnostjo in [[realizem|realizmom]], je vplival na pisatelje, kot so [[Franz Kafka]], [[Edgar Allan Poe]], [[Charles Dickens]] in [[Nikolaj Gogolj]].