Svobodna volja: Razlika med redakcijama

Izbrisana vsebina Dodana vsebina

Znotrajvrstično

Redakcija: 14:57, 8. junij 2015

Svobodna volja je posameznikova domnevna sposobnost, da lahko svobodno izbira in pri tem ni omejen, oviran oz. pod pritiskom. Vprašanje svobodne volje se pojavlja že od začetkov filozofske misli; v zahodni filozofiji sta se okrog tega vprašanja izoblikovali dve nasprotujoči si struji: determinizem in metafizični libertarianizem. Prvi izraz združuje več sorodnih tez, ki predpostavljajo, da so vsi dogodki v prihodnosti bodisi logična posledica dogajanja v preteklosti in zakonov narave (vzročno-posledični determinizem), bodisi vnaprej načrtovani s strani vsemogočnega stvarnika (boga; t.i. teološki determinizem). V nobenem primeru svobodna volja ni možna. Metafizični libertarianizem temu nasprotuje, bodisi z zavračanjem popolne določenosti prihodnjih dogodkov s preteklimi, bodisi s trditvijo, da stvarnik ne uveljavlja svoje moči nad posameznikovo voljo in izbiro. Oba pogleda pa zagovarjata stališče, da se determinizem in svobodna volja izključujeta, zato ju označujemo s skupnim izrazom inkompatibilizem.

Obstoj oz. neobstoj svobodne volje ima med drugim tudi etične posledice, predvsem pri vprašanju, ali je posameznik moralno odgovoren za svoja dejanja.

Ta članek o filozofiji je škrbina. Pomagajte Wikipediji in ga razširite.

Redakcija: 14:11, 8. marec 2015 uredi SportiBot (pogovor \| prispevki) Boti 274.265 urejanj ods. Link FA/GA ← Starejše urejanje		Redakcija: 14:57, 8. junij 2015 uredi razveljavi Yerpo (pogovor \| prispevki) Birokrati, Administratorji 199.280 urejanj m slog Novejše urejanje →
Vrstica 1:		Vrstica 1:
	'''Svobodna volja''' je posameznikova domnevna [[sposobnost]], da lahko svobodno [[izbira]] in pri tem ni omejen, oviran oz. pod pritiskom. Vprašanje svobodne volje se pojavlja že od [[zgodovina filozofije\|začetkov filozofske misli]]; v [[zahodna filozofija\|zahodni filozofiji]] sta se okrog tega vprašanja izoblikovali dve nasprotujoči si struji: [[determinizem]] in [[metafizični libertarianizem]]. Prvi izraz združuje več sorodnih tez, ki predpostavljajo, da so vsi dogodki v prihodnosti bodisi logična posledica dogajanja v preteklosti in zakonov narave (vzročno-posledični determinizem), bodisi vnaprej načrtovani s strani vsemogočnega stvarnika ([[bog]]a; t.i. [[teologija\|teološki]] determinizem). V nobenem primeru svobodna volja ni možna. Metafizični libertarianizem temu nasprotuje, bodisi z zavračanjem popolne določenosti prihodnjih dogodkov s preteklimi, bodisi s trditvijo, da stvarnik ne uveljavlja svoje moči nad posameznikovo voljo in izbiro. Oba pogleda ~~smatrata~~, da se determinizem in svobodna volja izključujeta, zato ju označujemo s skupnim izrazom [[inkompatibilizem]].		'''Svobodna volja''' je posameznikova domnevna [[sposobnost]], da lahko svobodno [[izbira]] in pri tem ni omejen, oviran oz. pod pritiskom. Vprašanje svobodne volje se pojavlja že od [[zgodovina filozofije\|začetkov filozofske misli]]; v [[zahodna filozofija\|zahodni filozofiji]] sta se okrog tega vprašanja izoblikovali dve nasprotujoči si struji: [[determinizem]] in [[metafizični libertarianizem]]. Prvi izraz združuje več sorodnih tez, ki predpostavljajo, da so vsi dogodki v prihodnosti bodisi logična posledica dogajanja v preteklosti in zakonov narave (vzročno-posledični determinizem), bodisi vnaprej načrtovani s strani vsemogočnega stvarnika ([[bog]]a; t.i. [[teologija\|teološki]] determinizem). V nobenem primeru svobodna volja ni možna. Metafizični libertarianizem temu nasprotuje, bodisi z zavračanjem popolne določenosti prihodnjih dogodkov s preteklimi, bodisi s trditvijo, da stvarnik ne uveljavlja svoje moči nad posameznikovo voljo in izbiro. Oba pogleda pa zagovarjata stališče, da se determinizem in svobodna volja izključujeta, zato ju označujemo s skupnim izrazom [[inkompatibilizem]].

	Obstoj oz. neobstoj svobodne volje ima med drugim tudi [[etika\|etične]] posledice, predvsem pri vprašanju, ali je posameznik [[morala\|moralno]] [[odgovornost\|odgovoren]] za svoja dejanja.		Obstoj oz. neobstoj svobodne volje ima med drugim tudi [[etika\|etične]] posledice, predvsem pri vprašanju, ali je posameznik [[morala\|moralno]] [[odgovornost\|odgovoren]] za svoja dejanja.