Radij: Razlika med redakcijama
Izbrisana vsebina Dodana vsebina
Brez povzetka urejanja |
m Reverted 1 edit by 95.87.138.143 (talk) to last revision by Zlatifilatelist. (TW) |
||
Vrstica 136: | Vrstica 136: | ||
! colspan="2" align="center" bgcolor="#ffdead" | <font size="-1">Če ni označeno drugače, so<br />uporabljene [[mednarodni sistem enot|enote SI]] in [[standardni pogoji]].</font> |
! colspan="2" align="center" bgcolor="#ffdead" | <font size="-1">Če ni označeno drugače, so<br />uporabljene [[mednarodni sistem enot|enote SI]] in [[standardni pogoji]].</font> |
||
|} |
|} |
||
'''Rádij''' je [[kemični element]] v [[periodni sistem elementov|periodnem sistemu elementov]] z znakom '''Ra''' in [[vrstno število|atomskim številom]] [[88 (število)|88]]. Je skoraj popolnoma [[bela|bel]], na [[zrak]]u pa potemni. Radij je [[zemljoalkalijska kovina|alkalijska zemeljska kovina]], ki se nahaja v [[uran]]ovi rudi. Element je zelo [[radioaktivnost|radioaktiven]]. Njegov najbolj stabilen [[izotop]] Ra-226 ima [[razpolovni čas|razpolovno dobo]] [[1 E10 s|1602 leti]] in razpade v [[radon]]ov [[plin]]. |
'''Rádij''' je [[kemični element]] v [[periodni sistem elementov|periodnem sistemu elementov]] z znakom '''Ra''' in [[vrstno število|atomskim številom]] [[88 (število)|88]]. Je skoraj popolnoma [[bela|bel]], na [[zrak]]u pa potemni. Radij je [[zemljoalkalijska kovina|alkalijska zemeljska kovina]], ki se nahaja v [[uran]]ovi rudi. Element je zelo [[radioaktivnost|radioaktiven]]. Njegov najbolj stabilen [[izotop]] Ra-226 ima [[razpolovni čas|razpolovno dobo]] [[1 E10 s|1602 leti]] in razpade v [[radon]]ov [[plin]]. |
||
== Zunanje povezave == |
== Zunanje povezave == |
Redakcija: 09:52, 8. junij 2015
- Za geometrijski pomen pojma glej »polmer«.
| |||||||||||||||||||
Splošno | |||||||||||||||||||
---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|
Ime, simbol, vrstno število | radij, Ra, 88 | ||||||||||||||||||
Kemijska vrsta | zemljoalkalijska kovina | ||||||||||||||||||
Skupina, perioda, blok | 2 (IIA), 7, s | ||||||||||||||||||
Gostota | 5000 kg/m3 | ||||||||||||||||||
Videz | srebrno belo kovinski | ||||||||||||||||||
Lastnosti atoma | |||||||||||||||||||
Relativna atomska masa | (226,0254) Da | ||||||||||||||||||
Atomski polmer | 215 pm | ||||||||||||||||||
Kovalentni polmer | 221±2 pm | ||||||||||||||||||
van der Waalsov polmer | 283 pm | ||||||||||||||||||
Elektronska konfiguracija | [Rn]7s2 | ||||||||||||||||||
e- na energijski nivo | 2, 8, 18, 32, 18, 8, 2 | ||||||||||||||||||
Oksidacijska stanja (oksid) | 2 (močna baza) | ||||||||||||||||||
Kristalna struktura | telesno centrirana kocka | ||||||||||||||||||
Fizikalne lastnosti | |||||||||||||||||||
Agregatno stanje | trdno (nemagneten) | ||||||||||||||||||
Tališče | 973 K (1292 °F) | ||||||||||||||||||
Vrelišče | 2.010 K (3159 °F) | ||||||||||||||||||
Molski volumen | 41,09·10−6 m3/mol | ||||||||||||||||||
Izparilna toplota | 125 kJ/mol | ||||||||||||||||||
Talilna toplota | 8,5 kJ/mol | ||||||||||||||||||
Parni tlak | 327 Pa pri 973 K | ||||||||||||||||||
Hitrost zvoka | ni znana | ||||||||||||||||||
Razne lastnosti | |||||||||||||||||||
Elektronegativnost | 0,9 (Paulingova lestvica) | ||||||||||||||||||
Specifična toplota | 94 J/(kg·K) | ||||||||||||||||||
Električna prevodnost | 1x106 A/(V·m) | ||||||||||||||||||
Toplotna prevodnost | 18,6 W/(m · K) | ||||||||||||||||||
1. ionizacijski potencial | 509,3 kJ/mol | ||||||||||||||||||
2. ionizacijski potencial | 979,0 kJ/mol | ||||||||||||||||||
3. ionizacijski potencial | ___ | ||||||||||||||||||
Najstabilnejši izotopi | |||||||||||||||||||
| |||||||||||||||||||
Če ni označeno drugače, so uporabljene enote SI in standardni pogoji. |
Rádij je kemični element v periodnem sistemu elementov z znakom Ra in atomskim številom 88. Je skoraj popolnoma bel, na zraku pa potemni. Radij je alkalijska zemeljska kovina, ki se nahaja v uranovi rudi. Element je zelo radioaktiven. Njegov najbolj stabilen izotop Ra-226 ima razpolovno dobo 1602 leti in razpade v radonov plin.
Zunanje povezave