Hagija Sofija: Razlika med redakcijama

Izbrisana vsebina Dodana vsebina

Znotrajvrstično

Redakcija: 12:12, 30. maj 2015

Cerkev svete Božje modrosti (grško Ναός τῆς Ἁγίας τοῦ Θεοῦ Σοφίας, turško Ayasofya, latinsko Sancta Sophia ali Sancta Sapientia), je nekdanja patriarhalna bazilika, kasnejšnja mošeja ter današnji muzej v turškem mestu Istanbul nekdaj prestolnici Vzhodnega rimskega imperija Konstantinoplu (Carigradu).

Cerkev so začeli graditi za časa vladavine cesarja Justinijana I., leta 532, dokončana je bila v petih letih do leta 537. V njej se je odvijalo bogoslužje, praznovanja verskih praznikov, družbeni dogodki, in kronanje vzhodnorimskih cesarjev. Po padcu Carigrada je leta 1453 sultan Mehmed II. cerkev preuredil v mošejo. Po osmanski osvojitvi Vzhodnorimskega cesarstva je Hagija Sofija postala najpomembnejša mošeja Osmanskega cesarstva. Po prihodu Kemala Ataturka na oblast so jo leta 1935 preuredili v muzej. Velja za eno najlepših zgradb na svetu, zato je tudi na seznamu Unesca. Včasih jo celo imenujejo osmo čudo sveta. V zadnjem času obstaja pobuda, da se spet preuredi v cerkev.

Ta članek o verski zgradbi je škrbina. Pomagajte Wikipediji in ga razširite.

@@ Vrstica 3: / Vrstica 3: @@
 '''Cerkev svete Božje modrosti''' ([[Grščina|grško]] ''Ναός τῆς Ἁγίας τοῦ Θεοῦ Σοφίας'', [[Turščina|turško]] ''Ayasofya'',  [[Latinščina|latinsko]] ''Sancta Sophia'' ali ''Sancta Sapientia''), je nekdanja [[patriarhat|patriarhalna]] [[bazilika]], kasnejšnja [[mošeja]] ter današnji [[muzej]] v [[Turčija|turškem]] mestu [[Istanbul]] nekdaj prestolnici Vzhodnega rimskega imperija Konstantinoplu (Carigradu).
-Cerkev so začeli graditi za časa vladavine [[Justinijan I.|cesarja Justinijana I.]], leta [[532]], dokončana je bila leta [[537]]. V njej se je odvijalo kronanje [[bizantinski cesar|bizantinskih cesarjev]]. Po padcu [[Carigrad]]a je leta [[1453]] [[sultan]] [[Mehmed II.]] cerkev preuredil v [[mošeja|mošejo]]. Po osmanski osvojitvi [[Bizantinsko cesarstvo|Bizantinskega cesarstva]] je Hagija Sofija postala najpomembnejša mošeja [[Osmansko cesarstvo|Osmanskega cesarstva]]. Po prihodu [[Kemal Ataturk|Kemala Ataturka]] na oblast so jo leta [[1935]] preuredili v muzej. Velja za eno najlepših zgradb na svetu, zato je tudi na seznamu [[Organizacija Združenih narodov za izobraževanje, znanost in kulturo|Unesca]]. Včasih jo celo imenujejo osmo [[čudo sveta]]. V zadnjem času obstaja pobuda, da se spet preuredi v cerkev.
+Cerkev so začeli graditi za časa vladavine [[Justinijan I.|cesarja Justinijana I.]], leta [[532]], dokončana je bila v petih letih do leta [[537]]. V njej se je odvijalo bogoslužje, praznovanja verskih praznikov, družbeni dogodki, in kronanje [[vzhodnorimski cesar|vzhodnorimskih cesarjev]]. Po padcu [[Carigrad]]a je leta [[1453]] [[sultan]] [[Mehmed II.]] cerkev preuredil v [[mošeja|mošejo]]. Po osmanski osvojitvi [[Vzhodnorimsko cesarstvo|Vzhodnorimskega cesarstva]] je Hagija Sofija postala najpomembnejša mošeja [[Osmansko cesarstvo|Osmanskega cesarstva]]. Po prihodu [[Kemal Ataturk|Kemala Ataturka]] na oblast so jo leta [[1935]] preuredili v muzej. Velja za eno najlepših zgradb na svetu, zato je tudi na seznamu [[Organizacija Združenih narodov za izobraževanje, znanost in kulturo|Unesca]]. Včasih jo celo imenujejo osmo [[čudo sveta]]. V zadnjem času obstaja pobuda, da se spet preuredi v cerkev.
 {{coord|41.0085|28.98|type:landmark|display=title|format=dms}}