Hagija Sofija: Razlika med redakcijama

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Izbrisana vsebina Dodana vsebina
Brez povzetka urejanja
Brez povzetka urejanja
Vrstica 1: Vrstica 1:
[[Slika:Aya sofya.jpg|thumb|300px|Hagija Sofija]]
[[Slika:Aya sofya.jpg|thumb|300px|Hagija Sofija]]


'''Cerkev svete Božje modrosti''' ([[Grščina|grško]] ''Ναός τῆς Ἁγίας τοῦ Θεοῦ Σοφίας'', [[Turščina|turško]] ''Ayasofya'', [[Latinščina|latinsko]] ''Sancta Sophia'' ali ''Sancta Sapientia''), je nekdanja [[patriarhat|patriarhalna]] [[bazilika]], kasnejšnja [[mošeja]] ter današnji [[muzej]] v [[Turčija|turškem]] mestu [[Istanbul]] (Carigrad/Konstantinopel).
'''Cerkev svete Božje modrosti''' ([[Grščina|grško]] ''Ναός τῆς Ἁγίας τοῦ Θεοῦ Σοφίας'', [[Turščina|turško]] ''Ayasofya'', [[Latinščina|latinsko]] ''Sancta Sophia'' ali ''Sancta Sapientia''), je nekdanja [[patriarhat|patriarhalna]] [[bazilika]], kasnejšnja [[mošeja]] ter današnji [[muzej]] v [[Turčija|turškem]] mestu [[Istanbul]] nekdaj prestolnici Vzhodnega rimskega imperija Konstantinoplu (Carigradu).


Cerkev so začeli graditi za časa vladavine [[Justinijan I.|cesarja Justinijana I.]], leta [[532]], dokončana je bila leta [[537]]. V njej se je odvijalo kronanje [[bizantinski cesar|bizantinskih cesarjev]]. Po padcu [[Carigrad]]a je leta [[1453]] [[sultan]] [[Mehmed II.]] cerkev preuredil v [[mošeja|mošejo]]. Po osmanski osvojitvi [[Bizantinsko cesarstvo|Bizantinskega cesarstva]] je Hagija Sofija postala najpomembnejša mošeja [[Osmansko cesarstvo|Osmanskega cesarstva]]. Po prihodu [[Kemal Ataturk|Kemala Ataturka]] na oblast so jo leta [[1935]] preuredili v muzej. Velja za eno najlepših zgradb na svetu, zato je tudi na seznamu [[Organizacija Združenih narodov za izobraževanje, znanost in kulturo|Unesca]]. Včasih jo celo imenujejo osmo [[čudo sveta]]. V zadnjem času obstaja pobuda, da se spet preuredi v cerkev.
Cerkev so začeli graditi za časa vladavine [[Justinijan I.|cesarja Justinijana I.]], leta [[532]], dokončana je bila leta [[537]]. V njej se je odvijalo kronanje [[bizantinski cesar|bizantinskih cesarjev]]. Po padcu [[Carigrad]]a je leta [[1453]] [[sultan]] [[Mehmed II.]] cerkev preuredil v [[mošeja|mošejo]]. Po osmanski osvojitvi [[Bizantinsko cesarstvo|Bizantinskega cesarstva]] je Hagija Sofija postala najpomembnejša mošeja [[Osmansko cesarstvo|Osmanskega cesarstva]]. Po prihodu [[Kemal Ataturk|Kemala Ataturka]] na oblast so jo leta [[1935]] preuredili v muzej. Velja za eno najlepših zgradb na svetu, zato je tudi na seznamu [[Organizacija Združenih narodov za izobraževanje, znanost in kulturo|Unesca]]. Včasih jo celo imenujejo osmo [[čudo sveta]]. V zadnjem času obstaja pobuda, da se spet preuredi v cerkev.

Redakcija: 11:09, 30. maj 2015

Hagija Sofija

Cerkev svete Božje modrosti (grško Ναός τῆς Ἁγίας τοῦ Θεοῦ Σοφίας, turško Ayasofya, latinsko Sancta Sophia ali Sancta Sapientia), je nekdanja patriarhalna bazilika, kasnejšnja mošeja ter današnji muzej v turškem mestu Istanbul nekdaj prestolnici Vzhodnega rimskega imperija Konstantinoplu (Carigradu).

Cerkev so začeli graditi za časa vladavine cesarja Justinijana I., leta 532, dokončana je bila leta 537. V njej se je odvijalo kronanje bizantinskih cesarjev. Po padcu Carigrada je leta 1453 sultan Mehmed II. cerkev preuredil v mošejo. Po osmanski osvojitvi Bizantinskega cesarstva je Hagija Sofija postala najpomembnejša mošeja Osmanskega cesarstva. Po prihodu Kemala Ataturka na oblast so jo leta 1935 preuredili v muzej. Velja za eno najlepših zgradb na svetu, zato je tudi na seznamu Unesca. Včasih jo celo imenujejo osmo čudo sveta. V zadnjem času obstaja pobuda, da se spet preuredi v cerkev.

41°00′30″N 28°58′48″E / 41.0083°S 28.98°V / 41.0083; 28.98