Težnost: Razlika med redakcijama
m m/dp/slog/arg ktgr |
dodajanje gravitonov ter odbojne gravitacije |
||
Vrstica 3: | Vrstica 3: | ||
'''Téžnost''' ali '''gravitácijska sila''' je ena od štirih [[osnovna sila|osnovnih interakcij]] v [[narava|naravi]]. Je sila, ki povzroča, da [[telo (fizika)|telesa]] z [[masa|maso]] privlačijo drug drugega.<ref name="Does Gravity Travel at the Speed of Light?">[http://math.ucr.edu/home/baez/physics/Relativity/GR/grav_speed.html "Does Gravity Travel at the Speed of Light?"]. ''UCR Mathematics'', 1998. Pridobljeno 11.04.2010.</ref> |
'''Téžnost''' ali '''gravitácijska sila''' je ena od štirih [[osnovna sila|osnovnih interakcij]] v [[narava|naravi]]. Je sila, ki povzroča, da [[telo (fizika)|telesa]] z [[masa|maso]] privlačijo drug drugega.<ref name="Does Gravity Travel at the Speed of Light?">[http://math.ucr.edu/home/baez/physics/Relativity/GR/grav_speed.html "Does Gravity Travel at the Speed of Light?"]. ''UCR Mathematics'', 1998. Pridobljeno 11.04.2010.</ref> |
||
V vsakdanjem življenju je gravitacija najbolj opazna kot sila, ki da telesom z maso težo in povzroči, da padejo na tla po spustitvi iz neke višine. Med drugim povzroči tudi povezavo razpršenega materiala v [[Vesolje|Vesolju]], zaradi česar nastanejo makroskopska telesa, kot so [[Zemlja]], [[Sonce]] idr. Je tudi odgovorna za vzdrževanje gibanja Zemlje in drugih planetov po [[orbita]]h okoli Sonca; za vzdrževanju gibanja [[Luna|Lune]] po orbiti okoli Zemlje; za pojav [[bibavica|bibavice]]; za pojav [[konvekcija|konvekcije]], preko katere nastane tok [[tekočina|tekočine]]; za segrevanje notranjosti nastajajočih planetov in [[zvezda|zvezd]] do zelo visokih [[temperatura|temperatur]] itd. |
V vsakdanjem življenju je gravitacija najbolj opazna kot sila, ki da telesom z maso težo in povzroči, da padejo na tla po spustitvi iz neke višine. Med drugim povzroči tudi povezavo razpršenega materiala v [[Vesolje|Vesolju]], zaradi česar nastanejo makroskopska telesa, kot so [[Zemlja]], [[Sonce]] idr. Je tudi odgovorna za vzdrževanje gibanja Zemlje in drugih planetov po [[orbita]]h okoli Sonca; za vzdrževanju gibanja [[Luna|Lune]] po orbiti okoli Zemlje; za pojav [[bibavica|bibavice]]; za pojav [[konvekcija|konvekcije]], preko katere nastane tok [[tekočina|tekočine]]; za segrevanje notranjosti nastajajočih planetov in [[zvezda|zvezd]] do zelo visokih [[temperatura|temperatur]] itd. Njeni prenašalni delci naj bi bili gravitoni. |
||
V splošnem lahko gravitacijsko silo med dvema telesoma, ki sta dovolj daleč narazen, da je njuna velikost zanemarljiva v primerjavi z njuno medsebojno [[razdalja|razdaljo]] in ju lahko imamo za [[točkasto telo|točkasti telesi]] v njunih [[težišče|težiščih]], izračunamo z [[Isaac Newton|Newtonovim]] [[splošni gravitacijski zakon|splošnim gravitacijskim zakonom]]: |
V splošnem lahko gravitacijsko silo med dvema telesoma, ki sta dovolj daleč narazen, da je njuna velikost zanemarljiva v primerjavi z njuno medsebojno [[razdalja|razdaljo]] in ju lahko imamo za [[točkasto telo|točkasti telesi]] v njunih [[težišče|težiščih]], izračunamo z [[Isaac Newton|Newtonovim]] [[splošni gravitacijski zakon|splošnim gravitacijskim zakonom]]: |
||
Vrstica 24: | Vrstica 24: | ||
Moderna fizika sicer opisuje gravitacijo s pomočjo [[splošna teorija relativnosti|splošne teorije relativnosti]], pri kateri je gravitacija posledica ukrivljenja [[prostor-čas]]a. |
Moderna fizika sicer opisuje gravitacijo s pomočjo [[splošna teorija relativnosti|splošne teorije relativnosti]], pri kateri je gravitacija posledica ukrivljenja [[prostor-čas]]a. |
||
Prej je bilo navedeno,da je gravitacijska sila vedno privlačna,vendar to ne drži. Leta 1916 je [[Albert Einstein]] dokazal,da k gravitacijski sili prispevata še [[temperatura]] in [[pritisk]]. Obstajata dve vrsti pritiska. Pozitivni in negativni pritisk. V Vesolju prevladuje pozitivni pritisk,zaradi česar je gravitacija privlačna. Če pa bi [[Higgsovo polje|Higggsovo polje]](ki je edino tega zmožno)pristalo na višji vrednosti,bi prevladoval negativni pritisk,zaradi česar bi se telesa odbijala. V primeru,da bi bilo enaka količina pozitivnega in negativnega pritiska,bi se gravitacija izničila. |
|||
== Glej tudi == |
== Glej tudi == |
Redakcija: 08:14, 21. maj 2015
Téžnost ali gravitácijska sila je ena od štirih osnovnih interakcij v naravi. Je sila, ki povzroča, da telesa z maso privlačijo drug drugega.[1]
V vsakdanjem življenju je gravitacija najbolj opazna kot sila, ki da telesom z maso težo in povzroči, da padejo na tla po spustitvi iz neke višine. Med drugim povzroči tudi povezavo razpršenega materiala v Vesolju, zaradi česar nastanejo makroskopska telesa, kot so Zemlja, Sonce idr. Je tudi odgovorna za vzdrževanje gibanja Zemlje in drugih planetov po orbitah okoli Sonca; za vzdrževanju gibanja Lune po orbiti okoli Zemlje; za pojav bibavice; za pojav konvekcije, preko katere nastane tok tekočine; za segrevanje notranjosti nastajajočih planetov in zvezd do zelo visokih temperatur itd. Njeni prenašalni delci naj bi bili gravitoni.
V splošnem lahko gravitacijsko silo med dvema telesoma, ki sta dovolj daleč narazen, da je njuna velikost zanemarljiva v primerjavi z njuno medsebojno razdaljo in ju lahko imamo za točkasti telesi v njunih težiščih, izračunamo z Newtonovim splošnim gravitacijskim zakonom:
kjer so:
|
- , - masi teles
- - razdalja med težiščema teles
- - gravitacijska konstanta
(Splošna) gravitacijska konstanta je enaka:[2]
Enačba pa tudi ne velja le za točkasta telesa, pač pa tudi za homogeni krogli z razdaljo r med njunima središčema. Omeniti pa je potrebno naslednji 2 dejstvi:
- Gravitacijska sila je vedno privlačna (torej nikoli odbojna).
- Gravitacijska sila je zelo šibka, razen v primeru, da ima vsaj eno od teles zelo veliko maso (npr. asteroidi, planeti ali zvezde).
Moderna fizika sicer opisuje gravitacijo s pomočjo splošne teorije relativnosti, pri kateri je gravitacija posledica ukrivljenja prostor-časa.
Prej je bilo navedeno,da je gravitacijska sila vedno privlačna,vendar to ne drži. Leta 1916 je Albert Einstein dokazal,da k gravitacijski sili prispevata še temperatura in pritisk. Obstajata dve vrsti pritiska. Pozitivni in negativni pritisk. V Vesolju prevladuje pozitivni pritisk,zaradi česar je gravitacija privlačna. Če pa bi Higggsovo polje(ki je edino tega zmožno)pristalo na višji vrednosti,bi prevladoval negativni pritisk,zaradi česar bi se telesa odbijala. V primeru,da bi bilo enaka količina pozitivnega in negativnega pritiska,bi se gravitacija izničila.
Glej tudi
Sklici
- ↑ "Does Gravity Travel at the Speed of Light?". UCR Mathematics, 1998. Pridobljeno 11.04.2010.
- ↑ Gravitacijsko kostanto, ki je podana v enotah SI, označujemo tudi z G (Pople, Stephen. Fizika: Shematski pregledi. Tehniška založba Slovenije, Ljubljana 1998.)
Zunanje povezave