Težnost: Razlika med redakcijama

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Izbrisana vsebina Dodana vsebina
m m/dp/slog/arg ktgr
dodajanje gravitonov ter odbojne gravitacije
Vrstica 3: Vrstica 3:
'''Téžnost''' ali '''gravitácijska sila''' je ena od štirih [[osnovna sila|osnovnih interakcij]] v [[narava|naravi]]. Je sila, ki povzroča, da [[telo (fizika)|telesa]] z [[masa|maso]] privlačijo drug drugega.<ref name="Does Gravity Travel at the Speed of Light?">[http://math.ucr.edu/home/baez/physics/Relativity/GR/grav_speed.html "Does Gravity Travel at the Speed of Light?"]. ''UCR Mathematics'', 1998. Pridobljeno 11.04.2010.</ref>
'''Téžnost''' ali '''gravitácijska sila''' je ena od štirih [[osnovna sila|osnovnih interakcij]] v [[narava|naravi]]. Je sila, ki povzroča, da [[telo (fizika)|telesa]] z [[masa|maso]] privlačijo drug drugega.<ref name="Does Gravity Travel at the Speed of Light?">[http://math.ucr.edu/home/baez/physics/Relativity/GR/grav_speed.html "Does Gravity Travel at the Speed of Light?"]. ''UCR Mathematics'', 1998. Pridobljeno 11.04.2010.</ref>


V vsakdanjem življenju je gravitacija najbolj opazna kot sila, ki da telesom z maso težo in povzroči, da padejo na tla po spustitvi iz neke višine. Med drugim povzroči tudi povezavo razpršenega materiala v [[Vesolje|Vesolju]], zaradi česar nastanejo makroskopska telesa, kot so [[Zemlja]], [[Sonce]] idr. Je tudi odgovorna za vzdrževanje gibanja Zemlje in drugih planetov po [[orbita]]h okoli Sonca; za vzdrževanju gibanja [[Luna|Lune]] po orbiti okoli Zemlje; za pojav [[bibavica|bibavice]]; za pojav [[konvekcija|konvekcije]], preko katere nastane tok [[tekočina|tekočine]]; za segrevanje notranjosti nastajajočih planetov in [[zvezda|zvezd]] do zelo visokih [[temperatura|temperatur]] itd.
V vsakdanjem življenju je gravitacija najbolj opazna kot sila, ki da telesom z maso težo in povzroči, da padejo na tla po spustitvi iz neke višine. Med drugim povzroči tudi povezavo razpršenega materiala v [[Vesolje|Vesolju]], zaradi česar nastanejo makroskopska telesa, kot so [[Zemlja]], [[Sonce]] idr. Je tudi odgovorna za vzdrževanje gibanja Zemlje in drugih planetov po [[orbita]]h okoli Sonca; za vzdrževanju gibanja [[Luna|Lune]] po orbiti okoli Zemlje; za pojav [[bibavica|bibavice]]; za pojav [[konvekcija|konvekcije]], preko katere nastane tok [[tekočina|tekočine]]; za segrevanje notranjosti nastajajočih planetov in [[zvezda|zvezd]] do zelo visokih [[temperatura|temperatur]] itd. Njeni prenašalni delci naj bi bili gravitoni.


V splošnem lahko gravitacijsko silo med dvema telesoma, ki sta dovolj daleč narazen, da je njuna velikost zanemarljiva v primerjavi z njuno medsebojno [[razdalja|razdaljo]] in ju lahko imamo za [[točkasto telo|točkasti telesi]] v njunih [[težišče|težiščih]], izračunamo z [[Isaac Newton|Newtonovim]] [[splošni gravitacijski zakon|splošnim gravitacijskim zakonom]]:
V splošnem lahko gravitacijsko silo med dvema telesoma, ki sta dovolj daleč narazen, da je njuna velikost zanemarljiva v primerjavi z njuno medsebojno [[razdalja|razdaljo]] in ju lahko imamo za [[točkasto telo|točkasti telesi]] v njunih [[težišče|težiščih]], izračunamo z [[Isaac Newton|Newtonovim]] [[splošni gravitacijski zakon|splošnim gravitacijskim zakonom]]:
Vrstica 24: Vrstica 24:


Moderna fizika sicer opisuje gravitacijo s pomočjo [[splošna teorija relativnosti|splošne teorije relativnosti]], pri kateri je gravitacija posledica ukrivljenja [[prostor-čas]]a.
Moderna fizika sicer opisuje gravitacijo s pomočjo [[splošna teorija relativnosti|splošne teorije relativnosti]], pri kateri je gravitacija posledica ukrivljenja [[prostor-čas]]a.

Prej je bilo navedeno,da je gravitacijska sila vedno privlačna,vendar to ne drži. Leta 1916 je [[Albert Einstein]] dokazal,da k gravitacijski sili prispevata še [[temperatura]] in [[pritisk]]. Obstajata dve vrsti pritiska. Pozitivni in negativni pritisk. V Vesolju prevladuje pozitivni pritisk,zaradi česar je gravitacija privlačna. Če pa bi [[Higgsovo polje|Higggsovo polje]](ki je edino tega zmožno)pristalo na višji vrednosti,bi prevladoval negativni pritisk,zaradi česar bi se telesa odbijala. V primeru,da bi bilo enaka količina pozitivnega in negativnega pritiska,bi se gravitacija izničila.


== Glej tudi ==
== Glej tudi ==

Redakcija: 08:14, 21. maj 2015

Gravitacija vzdržuje gibanje planetov po orbitah okoli Sonca.

Téžnost ali gravitácijska sila je ena od štirih osnovnih interakcij v naravi. Je sila, ki povzroča, da telesa z maso privlačijo drug drugega.[1]

V vsakdanjem življenju je gravitacija najbolj opazna kot sila, ki da telesom z maso težo in povzroči, da padejo na tla po spustitvi iz neke višine. Med drugim povzroči tudi povezavo razpršenega materiala v Vesolju, zaradi česar nastanejo makroskopska telesa, kot so Zemlja, Sonce idr. Je tudi odgovorna za vzdrževanje gibanja Zemlje in drugih planetov po orbitah okoli Sonca; za vzdrževanju gibanja Lune po orbiti okoli Zemlje; za pojav bibavice; za pojav konvekcije, preko katere nastane tok tekočine; za segrevanje notranjosti nastajajočih planetov in zvezd do zelo visokih temperatur itd. Njeni prenašalni delci naj bi bili gravitoni.

V splošnem lahko gravitacijsko silo med dvema telesoma, ki sta dovolj daleč narazen, da je njuna velikost zanemarljiva v primerjavi z njuno medsebojno razdaljo in ju lahko imamo za točkasti telesi v njunih težiščih, izračunamo z Newtonovim splošnim gravitacijskim zakonom:

kjer so:

Prikaz težnosti na Luni
David Scott, poveljnik Lunine odprave Apollo 15 (1971), prikazuje učinek težnosti na pero in kladivo, ki ju je pustil pasti v brezzračnem prostoru na Luni.
Wikipedija:Pomoč za predstavnostne vsebine
Wikipedija:Pomoč za predstavnostne vsebine

  • , - masi teles
  • - razdalja med težiščema teles
  • - gravitacijska konstanta

(Splošna) gravitacijska konstanta je enaka:[2]

Enačba pa tudi ne velja le za točkasta telesa, pač pa tudi za homogeni krogli z razdaljo r med njunima središčema. Omeniti pa je potrebno naslednji 2 dejstvi:

  1. Gravitacijska sila je vedno privlačna (torej nikoli odbojna).
  2. Gravitacijska sila je zelo šibka, razen v primeru, da ima vsaj eno od teles zelo veliko maso (npr. asteroidi, planeti ali zvezde).

Moderna fizika sicer opisuje gravitacijo s pomočjo splošne teorije relativnosti, pri kateri je gravitacija posledica ukrivljenja prostor-časa.

Prej je bilo navedeno,da je gravitacijska sila vedno privlačna,vendar to ne drži. Leta 1916 je Albert Einstein dokazal,da k gravitacijski sili prispevata še temperatura in pritisk. Obstajata dve vrsti pritiska. Pozitivni in negativni pritisk. V Vesolju prevladuje pozitivni pritisk,zaradi česar je gravitacija privlačna. Če pa bi Higggsovo polje(ki je edino tega zmožno)pristalo na višji vrednosti,bi prevladoval negativni pritisk,zaradi česar bi se telesa odbijala. V primeru,da bi bilo enaka količina pozitivnega in negativnega pritiska,bi se gravitacija izničila.

Glej tudi

Sklici

  1. "Does Gravity Travel at the Speed of Light?". UCR Mathematics, 1998. Pridobljeno 11.04.2010.
  2. Gravitacijsko kostanto, ki je podana v enotah SI, označujemo tudi z G (Pople, Stephen. Fizika: Shematski pregledi. Tehniška založba Slovenije, Ljubljana 1998.)

Zunanje povezave