Zvon: razlika med redakcijama

Jump to navigation Jump to search
dodan 1 zlog ,  pred 5 leti
m
brez povzetka urejanja
m
Največje število zvonov zahodnega sveta je v uporabi [[krščanstvo|krščanske]] [[cerkev (organizacija)|Cerkve]]. Zvonovi so praviloma nameščeni v cerkvenem [[stolp]]u, imenovanem [[zvonik]]. Običajno na cerkvenih zvonovih aktiviramo nastanek zvoka s potegi vrvi, ki so pričvrščene na jarem zvona in jih s tem zamajemo. Druga oblika igranja na zvonove je [[pritrkavanje]], kjer iz zvona izvabljamo zven tako, da s kembljem udarimo ob rob zvona.
 
[[Slika:Pred Samassovo zvonarno v Ljubljani.jpg|150px300px|right|thumb|zvonovi pred Samassovo zvonarno v Ljubljani]]
 
[[Slika:RyoanJi-Kane.jpg|150px|right|thumb|Zvon templja RyoanJi, [[Kjoto]], [[Japonska]]]]
 
== Zgodovina ==
 
222 [[tona|ton]]ski ''[[Car kolokol]]'' je v svetovnem merilu največji uliti zvon doslej. Zaradi nesreče pri delu pa se je v livarni zaradi vročine od njega odkrušil 11 ton težak kos, zato ta zvon ni bil nikoli v uporabi. Visok je 6,14 [[meter|m]], njegov premer pa je 6,6 m in ga lahko vidimo kot razstavni eksponat v [[Kremelj|Kremlju]] ([[Moskva]]). Največji trenutno delujoči zvon se tudi nahaja v Moskvi (cerkev [[Sveti Ivan|sv.Ivana]]), tehta pa »le« 66 ton, največji prosto-nihajoči zvon na svetu pa se nahaja v [[Köln|Kölnski]] [[Kölnska katedrala|katedrali]] v Nemčiji, tehta 24 ton.
 
[[Slika:RyoanJi-Kane.jpg|150px|right|thumb|Zvon templja RyoanJi, [[Kjoto]], [[Japonska]]]]
 
V Sloveniji je najtežji še obstoječi bronast zvon v cerkvi na [[Sveta Gora, Nova Gorica|Sveti Gori]] s težo 4355 kg<ref>[http://www.noviglas.eu/90-obletnica-prevoza-zvona-na-sveto-goro-pri-gorici noviglas.eu]</ref> (po nekaterih virih 4460 kg<ref>[http://zupnija-novaki.rkc.si/zvonovi/index.html zupnija-novaki.rkc.si]</ref>), najtežji jekleni zvon pa v cerkvi [[Cerkev Device Marije Vnebovzete, Polje|Device Marije v Polju]] s težo 5825 kg. V tej isti cerkvi je do [[prva svetovna vojna|prve svetovne vojne]] visel najtežji bronast zvon na slovenskem, težak 6086 kg. Drugi najtežji bronast zvon v Sloveniji trenutno pa visi v zvoniku [[Šmarna gora|Šmarnogorske cerkve]] s težo 3878 kg<ref>[http://www.smarnagora.com/index.php?page=ogori&pg=zgodovina smarnagora.com]</ref> (po nekaterih virih 4420 kg<ref>[http://zupnija-novaki.rkc.si/zvonovi/index.html zupnija-novaki.rkc.si]</ref>).
== Kladiva ==
[[Slika:DveVrstiUrnihKladiv.jpg|right|thumb|Dva primera urnih kladiv pri nas]]
Kladiva so drugi način, kako iz zvona izvabiti zven. Za razliko od kembljev kladiva udarjajo po zunanji strani zvona, vendar zopet v višini udarnega obroča, saj lahko prenizko udarjajoča kladiva odkrušijo del zvona (kot npr. v [[Piran]]u)<ref>[http://www.mescani-pirana.si/?p=86/ mescani-pirana.si]</ref>, previsoko udarjajoča pa lahko povzročijo razpoke. V časihVčasih je s kladivi upravljala cerkvena ura in sicer tako, da je potegnila jekleno pletenico, ki je dvignila kladivo in ga spustila na vzmet, ki je morala biti tako prožna, da je kladivo udarilo ob zvon in pa tako močna, da je kladivo stalo odmaknjeno od zvona. Prav tako kot kembelj se mora tudi urno kladivo le enkrat na hitro odbiti od zvona, saj če se na zvonu zadržuje, le tega zaduši, kar pa lahko povzroči, da zvon poči. Način z cerkveno uro se vedno manj uporablja, ampak pri nas tudi še ni popolnoma zamrlo. Vedno več se uporablja računalniško krmiljena elektromagnetna kladiva ali računalniško krmiljena kladiva, ki dvignejo kladivo in spustijo, da s svojo maso pade na zvon in se odbije ter ostane na mestu. Takega zaenkrat uporablja le en proizvajalec v Sloveniji. Precej pa je elektromagnetnih kladiv, katere pa je uporabljalo več izdelovalcev elektrifikacij v Sloveniji. Kladivo mora biti s sistemom za zvonenje dobro sinhronizirano, da slučajno ne pride do bitja ure in zvonenja naenkrat, ker to lahko povzroči hujše poškodbe zvonov in opreme. Večinoma se kladiva uporabljajo za odbijanje ure in pritrkavanje.
 
== Izračun mase zvona ==
48.669

urejanj

Navigacijski meni