Grad Ribnica: Razlika med redakcijama

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Izbrisana vsebina Dodana vsebina
KocmutD (pogovor | prispevki)
m -škrbina
Meho29 (pogovor | prispevki)
Vrstica 38: Vrstica 38:
Slika:Ribnica vodnjak.JPG|Vodnjak na dvorišču
Slika:Ribnica vodnjak.JPG|Vodnjak na dvorišču
Slika:Ribnica balkon.JPG|Balkon na obnovljeni stavbi
Slika:Ribnica balkon.JPG|Balkon na obnovljeni stavbi
Slika:Ribnica 01.jpg|Pogled na Francoski most in Grad Ribnica
Slika:Grad Ribnica 01.jpg|Panorama gradu Ribnica
</gallery>
</gallery>



Redakcija: 10:52, 6. maj 2015

Grad Ribnica
Grad Ribnica v Valvasorjevi topografiji leta 1679
LegaRibnica
Občina Ribnica
Koordinati45°44′17.53″N 14°43′35.04″E / 45.7382028°N 14.7264000°E / 45.7382028; 14.7264000Koordinati: 45°44′17.53″N 14°43′35.04″E / 45.7382028°N 14.7264000°E / 45.7382028; 14.7264000
Uradno ime: Ribnica - Grad
evid. št.9233[1]
Grad Ribnica se nahaja v Slovenija
Grad Ribnica
Geografska lega: Grad Ribnica, Slovenija


Lega kraja v Atlasu okolja

Ribniški grad iz razglednice iz leta 1906
Grad Ribnica na franciscejskem katastru za Kranjsko, 1823-1869
Grb Ribnice iz Velike grbovne knjige, avtor Janez Vajkard Valvasor

Grad Ribnica (tudi ~ Reifniz) stoji na bregu reke Bistrice, danes delujeta v gradu muzej ter poročna dvorana. Na dvorišču je urejen park kulturnikov in letno gledališče.

Grajsko jedro sta sestavljala dva palacija, tu je bila tudi grajska kapela sv. Janeza Krstnika in dvorišče s cisterno. Celotno zasnovo z zunanjim obzidjem in obrambnimi stolpi je obdajal vodni jarek, dostop v grad pa je vodil preko dvižnega mostu. Verjetno so prvotno stolpasto poslopje pozidali v 12. stoletju že Turjačani (po Valvasorjevih besedah leta 1082), Ortenburžani so sto let pozneje dozidali nova poslopja, z mogočnim obzidjem in obrambnimi stolpi pa so ga zaradi turške nevarnosti obzidali v drugi polovici 15. stoletja. Turki so tod divjali vsaj desetkrat, vendar gradu niso mogli zavzeti. Na novoletni dan 1944 so grad požgali vosovci, da bi Nemcem preprečili ustanovitev postojanke.

Podrobna zgodovina gradu

Leta 1040 je oglejski patriarh Pilgrim dobil od rimsko-nemškega cesarja Henrika III. petdeset kraljevih kmetij v Cerknici in okoliških vaseh v Kranjski marki, kamor je sodila tudi Ribnica. Pragospostvo Ribnica so konec 11. stoletja dobili v oglejski fevd svobodni gospodje Auerspergi, po letu 1248 pa grof Herman Ortenburški. Grad je prvič omenjen leta 1264 kot castrum Reuienz, nato pa še večkrat v 15. stoletju (leta 1457 - geskis Reiffnitz, leta 1462 - gesloss in der Reyffnicz in leta 1470 - gesloss Reyffnycz), že prej, leta 1220, pa je omenjeno ribniško gospostvo (domino nostro in Rewenicz). Grad in gospoščino so upravljali turjaški ministeriali, nato ortenburški gradiščani in oskrbniki, ki so se tudi imenovali po gradu, po letu 1418 kastelani celjskih grofov, ki so podedovali ortenburško posest, med letoma 1456 in 1619 pa je bila Ribnica deželnokraljeva last. Med lastniki so bili po Valvazorjevem zapisu tudi Laaserji iz Loža, grad naj bi jim leta 1227 prodali Auerspergi, vendar so Laaserji upravljali sternberško posest pri Ribnici, na tem območju so imeli posest tudi svobodni gospodje Žovneški. Habsburžani so Ribnico dajali v zakup raznim fevdalnim rodbinam. Od leta 1456 do srede 16. stoletja so bili lastniki Ribnice deželnoknežji vazali, gospodje Pyrschi, na gradu sta bila oskrbnika Gašper in Andre Lamberger, med letoma 1478 in 1493 pa je Sigmund Pyrsch dal Ribnico v zakup celjskemu glavarju Hohenwartu. Leta 1515 je omenjen zastavni lastnik Moric Purgstaller, isto leto zakupnik Karel Boltežar, leta 1521 zakupnik Bernard Ričan, leta 1543 vitez Jožef Lamberg, od leta 1576 do 1601 je grad ime Franc Gall, nato do leta 1619 Adam Moscon. Leta 1619 je cesar Ferdinand gospodarstvo prodal baronu Janezu Jakobu Khiesslu, leta 1641 ga je kupil baron Andrej Triller, po letu 1701 pa si je grad priženil grof Ludvik Gundakar Cobenzl, od leta 1810 pa meščanska rodbina Rudež. Anton Rudež je bil grajski oskrbnik od leta 1787, dve leti pozneje ša že najemnik ribniške gospoščine. Rudež je bil sošolec Valentina Vodnika, ko je bil le ta kaplan v Ribnici je bil pri graščaku vsakodnevni gost. V lasti Rudežev je Ribnica ostala do leta 1937, ko jo je inženir Anton Rudež predelal v vojašnico. Do leta 1848 so bili v gradu prostori okrajnega sodišča, leta 1941 je bil v njem pehotni polk stare jugoslovanske vojske, po kapitulaciji Italije do velike nemške ofenzive v začetku novembra 1943 pa partizanska bolnišnica. Leta 1944 je grad požgala Varnostna-obveščevalna služba - VOS, da bi Nemcem preprečili ustanovitev postojanke. Grad, kateremu je manjkala le streha glavnega poslopja je po vojni doživel usodo načrtnega rušenja nekdanje plemiške infrastrukture.

Sklici

  1. »Opis enote nepremične kulturne dediščine, evidenčna številka 9233«. Pregledovalnik Registra nepremične kulturne dediščine. Ministrstvo RS za kulturo.

Galerija

Glej tudi