Inercialni opazovalni sistem: Razlika med redakcijama

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Izbrisana vsebina Dodana vsebina
m m+/slog
m m+/dp/+predloga
Vrstica 19: Vrstica 19:
* [[Janez Strnad|Strnad, Janez]] (1977), ''Fizika, 1. del. Mehanika, toplota'', Državna založba Slovenije, Ljubljana, str. 18, 29. {{COBISS|ID=4171521}}
* [[Janez Strnad|Strnad, Janez]] (1977), ''Fizika, 1. del. Mehanika, toplota'', Državna založba Slovenije, Ljubljana, str. 18, 29. {{COBISS|ID=4171521}}
* Strnad, Janez (1981), ''Fizika, 3. del. Posebna teorija relativnosti, kvantna fizika, atomi'', Državna založba Slovenije, Ljubljana, str. 13-15. {{COBISS|ID=4165121}}
* Strnad, Janez (1981), ''Fizika, 3. del. Posebna teorija relativnosti, kvantna fizika, atomi'', Državna založba Slovenije, Ljubljana, str. 13-15. {{COBISS|ID=4165121}}

{{-}}

{{gibanje}}


{{fizikalna škrbina}}
{{fizikalna škrbina}}

Redakcija: 01:00, 6. maj 2015

Inerciálni opazoválni sistém (tudi nèpospešêni opazoválni sistém ali galiléjevski ~) je v fiziki takšen opazovalni sistem, v katerem na opazovalca ne delujejo nobene sistemske sile. V limiti klasične mehanike lahko za inercialni opazovalni sistem vzamemo vsak sistem, ki se giblje nepospešeno, torej sistem, ki ne pospešuje ali zavira in se ne vrti.

Klasična mehanika

V klasični mehaniki lahko za inercialni opazovalni sistem vzamemo vsak opazovalni sistem, ki se giblje s konstantno hitrostjo, a pod pogojem, da je ta hitrost zanemarljiva v primerjavi s hitrostjo svetlobe. V inercialnem opazovalnem sistemu veljajo Newtonovi zakoni gibanja.

Opis gibanja v poljubnem inercialnem opazovalnem sistemu se z Galilejevo transformacijo prevede v opis gibanja v drugem inercialnem opazovalnem sistemu, ki se giblje s stalno hitrostjo glede na prvega.

Posebna teorija relativnosti

Posebna teorija relativnosti se ukvarja s primeri, ko hitrost gibanja ni zanemarljiva v primerjavi s hitrostjo svetlobe. Opis gibanja v poljubnem inercialnem opazovalnem sistemu se prevede v opis gibanja v drugem inercialnem opazovalnem sistemu, ki se giblje s stalno hitrostjo glede na prvega, z Lorentzovo transformacijo, ki je razširitev Galilejeve transformacije.

Splošna teorija relativnosti

Splošna teorija relativnosti postavlja dodaten pogoj, ki ga mora sistem izpolnjevati, da je inercialen: sistem mora biti dovolj daleč od teles z veliko maso, tako da v njem ni gravitacijskega polja.

Viri

  • Strnad, Janez (1977), Fizika, 1. del. Mehanika, toplota, Državna založba Slovenije, Ljubljana, str. 18, 29. (COBISS)
  • Strnad, Janez (1981), Fizika, 3. del. Posebna teorija relativnosti, kvantna fizika, atomi, Državna založba Slovenije, Ljubljana, str. 13-15. (COBISS)