Inercialni opazovalni sistem: Razlika med redakcijama
m m+/slog |
m m+/dp/+predloga |
||
Vrstica 19: | Vrstica 19: | ||
* [[Janez Strnad|Strnad, Janez]] (1977), ''Fizika, 1. del. Mehanika, toplota'', Državna založba Slovenije, Ljubljana, str. 18, 29. {{COBISS|ID=4171521}} |
* [[Janez Strnad|Strnad, Janez]] (1977), ''Fizika, 1. del. Mehanika, toplota'', Državna založba Slovenije, Ljubljana, str. 18, 29. {{COBISS|ID=4171521}} |
||
* Strnad, Janez (1981), ''Fizika, 3. del. Posebna teorija relativnosti, kvantna fizika, atomi'', Državna založba Slovenije, Ljubljana, str. 13-15. {{COBISS|ID=4165121}} |
* Strnad, Janez (1981), ''Fizika, 3. del. Posebna teorija relativnosti, kvantna fizika, atomi'', Državna založba Slovenije, Ljubljana, str. 13-15. {{COBISS|ID=4165121}} |
||
{{-}} |
|||
{{gibanje}} |
|||
{{fizikalna škrbina}} |
{{fizikalna škrbina}} |
Redakcija: 01:00, 6. maj 2015
Inerciálni opazoválni sistém (tudi nèpospešêni opazoválni sistém ali galiléjevski ~) je v fiziki takšen opazovalni sistem, v katerem na opazovalca ne delujejo nobene sistemske sile. V limiti klasične mehanike lahko za inercialni opazovalni sistem vzamemo vsak sistem, ki se giblje nepospešeno, torej sistem, ki ne pospešuje ali zavira in se ne vrti.
Klasična mehanika
V klasični mehaniki lahko za inercialni opazovalni sistem vzamemo vsak opazovalni sistem, ki se giblje s konstantno hitrostjo, a pod pogojem, da je ta hitrost zanemarljiva v primerjavi s hitrostjo svetlobe. V inercialnem opazovalnem sistemu veljajo Newtonovi zakoni gibanja.
Opis gibanja v poljubnem inercialnem opazovalnem sistemu se z Galilejevo transformacijo prevede v opis gibanja v drugem inercialnem opazovalnem sistemu, ki se giblje s stalno hitrostjo glede na prvega.
Posebna teorija relativnosti
Posebna teorija relativnosti se ukvarja s primeri, ko hitrost gibanja ni zanemarljiva v primerjavi s hitrostjo svetlobe. Opis gibanja v poljubnem inercialnem opazovalnem sistemu se prevede v opis gibanja v drugem inercialnem opazovalnem sistemu, ki se giblje s stalno hitrostjo glede na prvega, z Lorentzovo transformacijo, ki je razširitev Galilejeve transformacije.
Splošna teorija relativnosti
Splošna teorija relativnosti postavlja dodaten pogoj, ki ga mora sistem izpolnjevati, da je inercialen: sistem mora biti dovolj daleč od teles z veliko maso, tako da v njem ni gravitacijskega polja.
Viri
- Strnad, Janez (1977), Fizika, 1. del. Mehanika, toplota, Državna založba Slovenije, Ljubljana, str. 18, 29. (COBISS)
- Strnad, Janez (1981), Fizika, 3. del. Posebna teorija relativnosti, kvantna fizika, atomi, Državna založba Slovenije, Ljubljana, str. 13-15. (COBISS)