Tehniški muzej Slovenije: Razlika med redakcijama
Brez povzetka urejanja |
Brez povzetka urejanja |
||
| Vrstica 7: | Vrstica 7: | ||
Direktorica muzeja je Natalija Polenec. |
Direktorica muzeja je Natalija Polenec. |
||
TMS je bil ustanovljen leta 1951 na predlog prof. ing. Cirila Rekarja z namenom |
TMS je bil ustanovljen leta 1951 na predlog prof. ing. Cirila Rekarja z namenom evidentiranja, dokumentiranja, zbiranja, urejanja, hranjenja in zavarovanja tehniško kulturne dediščine, tehniških premičnih spomenikov in znamenitosti na področju Slovenije. Uredba o ustanovitvi TMS je bila objavljena v Uradnem listu LRS, št. 14 z dne 3. 4. 1951 in v Uradnem listu LRS, št. 34 z dne 16. 10. 1951 še pravilnik o ustroju in poslovanju. |
||
Za prvega ravnatelja je bil imenovan profesor Franjo Baš (1952–63), sledili so mu Marjan Vidmar (1963–94), mag. Vladimir Vilman (1994–98), dr. Orest Jarh (1998-2014), od leta 2014 vodi muzej Natalija Polenec. TMS je dobil ob ustanovitvi prve uradne prostore v Kazini na današnjem Kongresnem trgu 1, od leta 1954 do 2014 je bila uprava na Parmovi 33 v Ljubljani in od leta 2014 dalje na Tržaški cesti 2 v Ljubljani. |
Za prvega ravnatelja je bil imenovan profesor Franjo Baš (1952–63), sledili so mu Marjan Vidmar (1963–94), mag. Vladimir Vilman (1994–98), dr. Orest Jarh (1998-2014), od leta 2014 vodi muzej Natalija Polenec. TMS je dobil ob ustanovitvi prve uradne prostore v Kazini na današnjem Kongresnem trgu 1, od leta 1954 do 2014 je bila uprava na Parmovi 33 v Ljubljani in od leta 2014 dalje na Tržaški cesti 2 v Ljubljani. |
||
Leta 1952 se je TMS priključil Gozdarski, lesni in lovski muzej (formalno leta 1955), ki je od leta 1947 deloval v okviru Gozdarskega inštituta Slovenije in je imel svoje prostore v nekdanjem kartuzijanskem samostanu v Bistri pri Vrhniki. |
Leta 1952 se je TMS priključil Gozdarski, lesni in lovski muzej (formalno leta 1955), ki je od leta 1947 deloval v okviru Gozdarskega inštituta Slovenije in je imel svoje prostore v nekdanjem kartuzijanskem samostanu v Bistri pri Vrhniki. |
||
Prve muzejske zbirke TMS (urejanje in gojenje gozdov, izkoriščanje gozdov, žagarstvo in lesna obrt ter lovstvo) so bile odprte za javnost 25. |
Prve muzejske zbirke TMS (urejanje in gojenje gozdov, izkoriščanje gozdov, žagarstvo in lesna obrt ter lovstvo) so bile odprte za javnost 25. 10. 1953 v nekdanjem kartuzijanskem samostanu v Bistri pri Vrhniki. |
||
==Zunanje povezave== |
==Zunanje povezave== |
||
Redakcija: 09:15, 29. april 2015
 | Zdi se, da je eden od avtorjev tega članka tesno povezan z njegovo tematiko. (mesec ni naveden) |
Tehniški muzej Slovenije (kratica TMS) je slovenski muzej, namenjen zbiranju, zaščiti in posredovanju slovenske tehniške kulturne dediščine. Sedež muzeja je v kartuzijanskem samostanu Bistra v Bistri pri Vrhniki, kjer so na nekaj več kot 6000 m² razstavnih površin na ogled stalne zbirke s področij kmetijstva, prometa, gozdarstva, lesarstva, lovstva, ribištva, tekstila, tiskarstva in elektrotehnike.
Poleg tega sodita v sklop TMS še Muzej pošte in telekomunikacij v Polhovem Gradcu in Javni zavod Bogenšperk, ki na gradu Bogenšperk skrbi za stalno razstavo o Janezu Vajkardu Valvazorju. Za javnost je odprt tudi depo Soteska pri Straži na Dolenjskem, kjer je na ogled zbirka cestnih vozil.
Direktorica muzeja je Natalija Polenec.
TMS je bil ustanovljen leta 1951 na predlog prof. ing. Cirila Rekarja z namenom evidentiranja, dokumentiranja, zbiranja, urejanja, hranjenja in zavarovanja tehniško kulturne dediščine, tehniških premičnih spomenikov in znamenitosti na področju Slovenije. Uredba o ustanovitvi TMS je bila objavljena v Uradnem listu LRS, št. 14 z dne 3. 4. 1951 in v Uradnem listu LRS, št. 34 z dne 16. 10. 1951 še pravilnik o ustroju in poslovanju. Za prvega ravnatelja je bil imenovan profesor Franjo Baš (1952–63), sledili so mu Marjan Vidmar (1963–94), mag. Vladimir Vilman (1994–98), dr. Orest Jarh (1998-2014), od leta 2014 vodi muzej Natalija Polenec. TMS je dobil ob ustanovitvi prve uradne prostore v Kazini na današnjem Kongresnem trgu 1, od leta 1954 do 2014 je bila uprava na Parmovi 33 v Ljubljani in od leta 2014 dalje na Tržaški cesti 2 v Ljubljani. Leta 1952 se je TMS priključil Gozdarski, lesni in lovski muzej (formalno leta 1955), ki je od leta 1947 deloval v okviru Gozdarskega inštituta Slovenije in je imel svoje prostore v nekdanjem kartuzijanskem samostanu v Bistri pri Vrhniki. Prve muzejske zbirke TMS (urejanje in gojenje gozdov, izkoriščanje gozdov, žagarstvo in lesna obrt ter lovstvo) so bile odprte za javnost 25. 10. 1953 v nekdanjem kartuzijanskem samostanu v Bistri pri Vrhniki.
