Tehniški muzej Slovenije: Razlika med redakcijama
Brez povzetka urejanja |
Brez povzetka urejanja |
||
| Vrstica 1: | Vrstica 1: | ||
[[slika:Grad Bistra.JPG|thumb|200px|Grad Bistra]] |
[[slika:Grad Bistra.JPG|thumb|200px|Grad Bistra]] |
||
'''Tehniški muzej Slovenije''' (kratica '''TMS''') je [[Slovenija|slovenski]] [[muzej]], namenjen zbiranju, zaščiti in posredovanju slovenske [[tehnika|tehniške]] dediščine. Sedež muzeja je v [[Kartuzijanski samostan Bistra|kartuzijanskem samostanu Bistra]] v [[Bistra|Bistri]] pri [[Vrhnika|Vrhniki]], kjer so na nekaj več kot 6000 m² razstavnih površin na ogled stalne zbirke s |
'''Tehniški muzej Slovenije''' (kratica '''TMS''') je [[Slovenija|slovenski]] [[muzej]], namenjen zbiranju, zaščiti in posredovanju slovenske [[tehnika|tehniške]] kulturne dediščine. Sedež muzeja je v [[Kartuzijanski samostan Bistra|kartuzijanskem samostanu Bistra]] v [[Bistra|Bistri]] pri [[Vrhnika|Vrhniki]], kjer so na nekaj več kot 6000 m² razstavnih površin na ogled stalne zbirke s področij [[kmetijstvo|kmetijstva]], [[promet]]a, [[gozdarstvo|gozdarstva]], [[lesarstvo|lesarstva]], [[lov]]stva, [[ribištvo|ribištva]], [[tekstil]]a, [[tisk]]arstva in [[elektrotehnike|elektrotehnike]]. |
||
Poleg tega sodita v sklop TMS še [[Muzej pošte in telekomunikacij]] v [[Polhov Gradec|Polhovem Gradcu]] in Javni zavod Bogenšperk, ki na [[Grad Bogenšperk|gradu Bogenšperk]] skrbi za stalno razstavo o [[Janez Vajkard Valvazor|Janezu Vajkardu Valvazorju]]. Za javnost je odprt tudi depo Soteska pri [[Straža, Šentrupert|Straži]] na [[Dolenjska|Dolenjskem]], kjer je na ogled zbirka cestnih [[vozilo|vozil]]. |
Poleg tega sodita v sklop TMS še [[Muzej pošte in telekomunikacij]] v [[Polhov Gradec|Polhovem Gradcu]] in Javni zavod Bogenšperk, ki na [[Grad Bogenšperk|gradu Bogenšperk]] skrbi za stalno razstavo o [[Janez Vajkard Valvazor|Janezu Vajkardu Valvazorju]]. Za javnost je odprt tudi depo Soteska pri [[Straža, Šentrupert|Straži]] na [[Dolenjska|Dolenjskem]], kjer je na ogled zbirka cestnih [[vozilo|vozil]]. |
||
Direktorica muzeja je Natalija Polenec. |
Direktorica muzeja je Natalija Polenec. |
||
Tehniški muzej Slovenije (TMS) je bil ustanovljen leta 1951 na predlog prof. ing. Cirila Rekarja z namenom, da evidentira, dokumentira, zbira, ureja, hrani in zavaruje tehniško kulturno dediščino, tehniške premične spomenike in znamenitosti na področju Slovenije. Uredba o ustanovitvi Tehniškega muzeja Slovenije je bila objavljena v Uradnem listu LRS, št. 14 z dne 3. 4. 1951, v Uradnem listu LRS, št. 34 z dne 16. 10. 1951 pa še pravilnik o ustroju in poslovanju. |
|||
Za prvega ravnatelja je bil imenovan profesor Franjo Baš (1952–63), sledili so mu Marjan Vidmar (1963–94), mag. Vladimir Vilman (1994–98), dr. Orest Jarh (1998-2014), od leta 2014 vodi muzej Natalija Polenec. TMS je dobil ob ustanovitvi prve uradne prostore v Kazini na današnjem Kongresnem trgu 1, od leta 1954 do 2014 je bila uprava na Parmovi 33 v Ljubljani in od leta 2014 dalje na Tržaški cesti 2 v Ljubljani. Največ težav so imeli s pridobivanjem ustreznih depojskih in razstavnih prostorov. V začetku so našli rešitev v formiranju in ustanavljanju tehniških zbirk na področju Slovenije, ki so se z leti večinoma osamosvojile (kovaški muzej v Kropi, delavski muzej na Ravnah, mestni muzej v Idriji, tekstilni muzej v Kranju, steklarska zbirka v Hrastniku, železarski muzej na Jesenicah, premogovniški muzej v Velenju). Leta 1952 se je TMS priključil Gozdarski, lesni in lovski muzej (formalno šele leta 1955), ki je od leta 1947 deloval v okviru Gozdarskega inštituta Slovenije in je imel svoje prostore v nekdanjem kartuzijanskem samostanu v Bistri pri Vrhniki. |
|||
Prve muzejske zbirke TMS (urejanje in gojenje gozdov, izkoriščanje gozdov, žagarstvo in lesna obrt ter lovstvo) so bile odprte za javnost 25. oktobra 1953 v nekdanjem kartuzijanskem samostanu v Bistri pri Vrhniki. |
|||
Danes so na več kot 6000 m2 razstavnih površin na ogled stalne zbirke ter občasne razstave s področja kmetijstva, prometa, gozdarstva, lesarstva, lovstva, ribištva, tekstila in tiskarstva elektrotehnike. |
|||
TMS ima posamezne muzejske zbirke tudi drugod po Sloveniji: Muzej pošte in telekomunikacij v Polhovem Gradcu, geodetsko in Valvasorjevo grafično zbirko na gradu Bogenšperk pri Litiji, ogledi depo v Soteski pri Dolenjskih Toplicah, Usnjarno Tomaža Godca v Bohinjski Bistrici in Pantzovo gravitacijsko žičnico v Soteski med Bledom in Bohinjem. |
|||
==Zunanje povezave== |
==Zunanje povezave== |
||
Redakcija: 08:49, 29. april 2015
Tehniški muzej Slovenije (kratica TMS) je slovenski muzej, namenjen zbiranju, zaščiti in posredovanju slovenske tehniške kulturne dediščine. Sedež muzeja je v kartuzijanskem samostanu Bistra v Bistri pri Vrhniki, kjer so na nekaj več kot 6000 m² razstavnih površin na ogled stalne zbirke s področij kmetijstva, prometa, gozdarstva, lesarstva, lovstva, ribištva, tekstila, tiskarstva in elektrotehnike.
Poleg tega sodita v sklop TMS še Muzej pošte in telekomunikacij v Polhovem Gradcu in Javni zavod Bogenšperk, ki na gradu Bogenšperk skrbi za stalno razstavo o Janezu Vajkardu Valvazorju. Za javnost je odprt tudi depo Soteska pri Straži na Dolenjskem, kjer je na ogled zbirka cestnih vozil.
Direktorica muzeja je Natalija Polenec.
Tehniški muzej Slovenije (TMS) je bil ustanovljen leta 1951 na predlog prof. ing. Cirila Rekarja z namenom, da evidentira, dokumentira, zbira, ureja, hrani in zavaruje tehniško kulturno dediščino, tehniške premične spomenike in znamenitosti na področju Slovenije. Uredba o ustanovitvi Tehniškega muzeja Slovenije je bila objavljena v Uradnem listu LRS, št. 14 z dne 3. 4. 1951, v Uradnem listu LRS, št. 34 z dne 16. 10. 1951 pa še pravilnik o ustroju in poslovanju. Za prvega ravnatelja je bil imenovan profesor Franjo Baš (1952–63), sledili so mu Marjan Vidmar (1963–94), mag. Vladimir Vilman (1994–98), dr. Orest Jarh (1998-2014), od leta 2014 vodi muzej Natalija Polenec. TMS je dobil ob ustanovitvi prve uradne prostore v Kazini na današnjem Kongresnem trgu 1, od leta 1954 do 2014 je bila uprava na Parmovi 33 v Ljubljani in od leta 2014 dalje na Tržaški cesti 2 v Ljubljani. Največ težav so imeli s pridobivanjem ustreznih depojskih in razstavnih prostorov. V začetku so našli rešitev v formiranju in ustanavljanju tehniških zbirk na področju Slovenije, ki so se z leti večinoma osamosvojile (kovaški muzej v Kropi, delavski muzej na Ravnah, mestni muzej v Idriji, tekstilni muzej v Kranju, steklarska zbirka v Hrastniku, železarski muzej na Jesenicah, premogovniški muzej v Velenju). Leta 1952 se je TMS priključil Gozdarski, lesni in lovski muzej (formalno šele leta 1955), ki je od leta 1947 deloval v okviru Gozdarskega inštituta Slovenije in je imel svoje prostore v nekdanjem kartuzijanskem samostanu v Bistri pri Vrhniki. Prve muzejske zbirke TMS (urejanje in gojenje gozdov, izkoriščanje gozdov, žagarstvo in lesna obrt ter lovstvo) so bile odprte za javnost 25. oktobra 1953 v nekdanjem kartuzijanskem samostanu v Bistri pri Vrhniki. Danes so na več kot 6000 m2 razstavnih površin na ogled stalne zbirke ter občasne razstave s področja kmetijstva, prometa, gozdarstva, lesarstva, lovstva, ribištva, tekstila in tiskarstva elektrotehnike. TMS ima posamezne muzejske zbirke tudi drugod po Sloveniji: Muzej pošte in telekomunikacij v Polhovem Gradcu, geodetsko in Valvasorjevo grafično zbirko na gradu Bogenšperk pri Litiji, ogledi depo v Soteski pri Dolenjskih Toplicah, Usnjarno Tomaža Godca v Bohinjski Bistrici in Pantzovo gravitacijsko žičnico v Soteski med Bledom in Bohinjem.
