Viktor Murnik: Razlika med redakcijama

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Izbrisana vsebina Dodana vsebina
pp infopolje, wikidata
Vrstica 1: Vrstica 1:
{{Infopolje Telovadec
{{Infopolje Telovadec
| name = Viktor Murnik
| name = Viktor Murnik
| image = Viktor Murnik 1920s.jpg
| image = <!-- Wikidata -->
| birthdate = {{birth date|df=y|1874|03|25}}
| birthdate = {{birth date|df=y|1874|03|25}}
| birthplace = [[Ljubljana]], [[Avstro-Ogrska]]
| birthplace = [[Ljubljana]], [[Avstro-Ogrska]]
Vrstica 10: Vrstica 10:
| coach =
| coach =
| sport = Gimnastika
| sport = Gimnastika
| event = več panog}}
| event = več panog
}}
'''Viktor Murnik''', [[Slovenci|slovenski]] [[telovadec]], [[Slovenci|slovenski]] [[trener]], [[pravnik]] in [[publicist]], * [[25. marec]] [[1874]], [[Ljubljana]], † [[1. januar]] [[1964]], [[Ljubljana]].
'''Viktor Murnik''', [[Slovenci|slovenski]] [[telovadec]], [[Slovenci|slovenski]] [[trener]], [[pravnik]] in [[publicist]], * [[25. marec]] [[1874]], [[Ljubljana]], † [[1. januar]] [[1964]], [[Ljubljana]].


Vrstica 25: Vrstica 26:
[[Slika:Ivan Vavpotič - Dr. Viktor Murnik oče slovenskega telovadstva.jpg|thumb|''Ivan Vavpotič - Dr. Viktor Murnik oče slovenskega telovadstva'']]
[[Slika:Ivan Vavpotič - Dr. Viktor Murnik oče slovenskega telovadstva.jpg|thumb|''Ivan Vavpotič - Dr. Viktor Murnik oče slovenskega telovadstva'']]


Leta 1896 postane tajnik telovadnega društva in na njegovo pobudo je istega leta ustanovljen prvi moškegi vaditeljskegi zbora na Slovenskem, dve leti za tem pa še ženski. Oboje je pomenilo začetek organiziranega izobraževanja na področju telesne kulture. Leta 1904 prvič popelje slovensko telovadno vrsto na mednarodno tekmovanje. Leta 1907 vključi Ljubljanski sokol v mednarodno telovadno zvezo. 1911 v Torinu slovenska telovadna vrsta ekipno zasede četrto mesto in prejme pokal, ki velja za prvo mednarodno športno odličje osvojeno pod slovensko zastavo.
Leta 1896 postane tajnik telovadnega društva in na njegovo pobudo je istega leta ustanovljen prvi moškegi vaditeljskegi zbora na Slovenskem, dve leti za tem pa še ženski. Oboje je pomenilo začetek organiziranega izobraževanja na področju telesne kulture. Leta 1904 prvič popelje slovensko telovadno vrsto na mednarodno tekmovanje. Leta 1907 vključi Ljubljanski sokol v mednarodno telovadno zvezo. 1911 v Torinu slovenska telovadna vrsta ekipno zasede četrto mesto in prejme pokal, ki velja za prvo mednarodno športno odličje osvojeno pod slovensko zastavo.


Po prvi svetovni vojni je mednarodna gimnastična zveza leta 1922 dodelila organizacijo [[Svetovno prvenstvo v športni gimnastiki 1922|Svetovnega prvenstva v športni gimnastiki]] Kraljevini SHS. Prvenstvo je v Ljubljani organiziral Viktor Murnik kot sploh prvo svetovno prvenstvo v katerikoli športni panogi na Slovenskem. Za potrebe prvenstva so v Ljubljani zgradili lesen stadion za 50 000 gledalcev, kar je še danes največji stadion, ki je bil postavljen na ozemlju Slovenije.
Po prvi svetovni vojni je mednarodna gimnastična zveza leta 1922 dodelila organizacijo [[Svetovno prvenstvo v športni gimnastiki 1922|Svetovnega prvenstva v športni gimnastiki]] Kraljevini SHS. Prvenstvo je v Ljubljani organiziral Viktor Murnik kot sploh prvo svetovno prvenstvo v katerikoli športni panogi na Slovenskem. Za potrebe prvenstva so v Ljubljani zgradili lesen stadion za 50 000 gledalcev, kar je še danes največji stadion, ki je bil postavljen na ozemlju Slovenije.


Pod njegovim vodstvom so trenirali vsi najboljši slovenski telovadci pred drugo svetovno vojno: [[Stane Vidmar]] dobitnik prve mednarodne kolajne za Slovenijo, [[Peter Šumi]] dvakratni zaporedni svetovni prvak v mnogoboju, [[Josip Primožič]] štirikratni svetovni prvak, [[Leon Štukelj]] trikratni olimpijski in petkratni svetovni prvak, [[Stane Derganc]] dobitnik dveh olimpijskih kolajn, [[Boris Gregorka]], [[Anton Malej]], [[Janez Porenta]], [[Edvard Antosiewicz]], [[Stane Hlastan]].
Pod njegovim vodstvom so trenirali vsi najboljši slovenski telovadci pred drugo svetovno vojno: [[Stane Vidmar]] dobitnik prve mednarodne kolajne za Slovenijo, [[Peter Šumi]] dvakratni zaporedni svetovni prvak v mnogoboju, [[Josip Primožič]] štirikratni svetovni prvak, [[Leon Štukelj]] trikratni olimpijski in petkratni svetovni prvak, [[Stane Derganc]] dobitnik dveh olimpijskih kolajn, [[Boris Gregorka]], [[Anton Malej]], [[Janez Porenta]], [[Edvard Antosiewicz]], [[Stane Hlastan]].


Od leta 1905 je izdajal revijo ''Slovenski Sokol''.
Od leta 1905 je izdajal revijo ''Slovenski Sokol''.
Vrstica 46: Vrstica 47:
* [[Socialistična federativna republika Jugoslavija|jugoslovanski]] [[red zaslug za narod]] I. reda
* [[Socialistična federativna republika Jugoslavija|jugoslovanski]] [[red zaslug za narod]] I. reda


==Sklici in opombe==
==Sklici==
{{kategorija v Zbirki}}
{{kategorija v Zbirki}}
{{opombe}}
{{sklici}}



{{DEFAULTSORT:Murnik, Viktor}}
{{DEFAULTSORT:Murnik, Viktor}}
[[Kategorija:Rojeni leta 1874]]
[[Kategorija:Umrli leta 1964]]
[[Kategorija:Slovenski gimnastični trenerji]]
[[Kategorija:Slovenski gimnastični trenerji]]
[[Kategorija:Slovenski športni delavci]]
[[Kategorija:Slovenski športni delavci]]

Redakcija: 15:50, 25. april 2015

Viktor Murnik
Portret
Osebni podatki
Rojstvo(1874-03-25)25. marec 1874
Ljubljana, Avstro-Ogrska
Smrt1. januar 1964 (1964-01-01) (89 let)
Ljubljana, Socialistična federativna republika Jugoslavija
BivališčeLjubljana
Šport
ŠportGimnastika
Disciplinaveč panog
KlubJužni Sokol, Ljubljanski Sokol, Sokol Narodni dom

Viktor Murnik, slovenski telovadec, slovenski trener, pravnik in publicist, * 25. marec 1874, Ljubljana, † 1. januar 1964, Ljubljana.

Življenje

Otroštvo

Rodil se je v premožni ljubljanski družini očetu Jakobu in mami Josipini, rojeni Svetek. Imel je dva starejša brata Radota in Josipa. Med leti 1884 in 1892 je v Ljubljani obiskoval Gimnazijo. Še kot gimnazijec se je vključi v telovadno društvo Ljubljanski sokol, kjer po maturi opravi vaditeljski izpit. V letih 1892 in 1893 služi vojaški rok, nato odide študirat pravo v Gradec (Graz), kjer je leta 1898 promoviran v doktorja prava.

Pravnik

Po pripravništvu na ljubljanskem sodišču, leta 1900 dobi službo na Trgovski in in obrtni zbornici, kjer naslednje leto postane glavni tajnik. Kot glavni tajnik zbornice je bil pobudnik ustanovitve trgovske akademije v Ljubljani in Ljubljanskega velesejma. Na lastno željo se je upokojil leta 1925.

Sokol

Dr. Viktor Murnik, 1904
Slovenska telovadna vrsta, 1909
Ivan Vavpotič - Dr. Viktor Murnik oče slovenskega telovadstva

Leta 1896 postane tajnik telovadnega društva in na njegovo pobudo je istega leta ustanovljen prvi moškegi vaditeljskegi zbora na Slovenskem, dve leti za tem pa še ženski. Oboje je pomenilo začetek organiziranega izobraževanja na področju telesne kulture. Leta 1904 prvič popelje slovensko telovadno vrsto na mednarodno tekmovanje. Leta 1907 vključi Ljubljanski sokol v mednarodno telovadno zvezo. 1911 v Torinu slovenska telovadna vrsta ekipno zasede četrto mesto in prejme pokal, ki velja za prvo mednarodno športno odličje osvojeno pod slovensko zastavo.

Po prvi svetovni vojni je mednarodna gimnastična zveza leta 1922 dodelila organizacijo Svetovnega prvenstva v športni gimnastiki Kraljevini SHS. Prvenstvo je v Ljubljani organiziral Viktor Murnik kot sploh prvo svetovno prvenstvo v katerikoli športni panogi na Slovenskem. Za potrebe prvenstva so v Ljubljani zgradili lesen stadion za 50 000 gledalcev, kar je še danes največji stadion, ki je bil postavljen na ozemlju Slovenije.

Pod njegovim vodstvom so trenirali vsi najboljši slovenski telovadci pred drugo svetovno vojno: Stane Vidmar dobitnik prve mednarodne kolajne za Slovenijo, Peter Šumi dvakratni zaporedni svetovni prvak v mnogoboju, Josip Primožič štirikratni svetovni prvak, Leon Štukelj trikratni olimpijski in petkratni svetovni prvak, Stane Derganc dobitnik dveh olimpijskih kolajn, Boris Gregorka, Anton Malej, Janez Porenta, Edvard Antosiewicz, Stane Hlastan.

Od leta 1905 je izdajal revijo Slovenski Sokol. [1][2]

V letih 1897 do 1905 je načelnik telovadnega društva Ljubljanski sokol, med leti 1905 in 1924 pa starosrta društva.

Sorodniki

Njegov stric Ivan Murnik je bil cesarski svetnik in starosta Južnega sokola in njegov brat Rado Murnik je bil pisatelj.

Odlikovanja

Sklici

  1. »Simpozij o Viktorju Murniku v Muzeju novejše zgodovine«. Dnevnik. 20. marec 2006. Pridobljeno 21. novembra 2011.
  2. »Murnik Viktor«. Slovenski biografski leksikon. Ljubljana: ZRC SAZU, 2013 – prek Slovenska biografija.