Slovani: Razlika med redakcijama

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Izbrisana vsebina Dodana vsebina
SportiBot (pogovor | prispevki)
ods. Link FA/GA
ločitev starih in sodobnih Slovanov
Vrstica 6: Vrstica 6:


'''Slovani''' so najštevilnejša etnična in [[Jezik (sredstvo sporazumevanja)|jezikovna]] skupina ljudi v [[Evropa|Evropi]]. Govorijo [[slovanski jeziki|slovanske jezike]] in se nahajajo predvsem na vzhodu [[celina|celine]] ter tudi v [[Azija|Aziji]].
'''Slovani''' so najštevilnejša etnična in [[Jezik (sredstvo sporazumevanja)|jezikovna]] skupina ljudi v [[Evropa|Evropi]]. Govorijo [[slovanski jeziki|slovanske jezike]] in se nahajajo predvsem na vzhodu [[celina|celine]] ter tudi v [[Azija|Aziji]].




== Delitev Slovanov ==
== Delitev Slovanov ==
Vrstica 38: Vrstica 36:
:: [[Makedonci]]
:: [[Makedonci]]


== Pradomovina Slovanov ==
== Zgodovina ==
=== Nastanek identitete in selitve ===
Slovani so pred obdobjem selitve narodov živeli na območju med [[Karpati]] in [[Baltsko morje|Baltskim morjem]], v današnji [[Ukrajina|Ukrajini]], [[Belorusija|Belorusiji]], na [[Slovaška|Slovaškem]] in južnem [[Poljska|Poljskem]]. Zemljo so obdelovali s [[požigalništvo]]m, zato so se pogosto selili, temelj njihovega gospodarstva sta bila [[živinoreja]] in [[poljedelstvo]]. Ukvarjali so se tudi z [[obrt]]jo. Poznali so obdelovanje [[železo|železa]], zelo pomembni izdelki pa so bile [[tkanina|tkanine]] in [[lončevina]]. Živeli so v svobodi, ni jim vladal en človek, temveč so vse odločitve sprejemali skupno. Postopoma pa so vedno večjo vlogo dobivali vojaki – [[vojaška demokracija]]. Častili so več bogov, glavni bog Slovanov je bil [[Perun]] (bog groma), pomembni pa so bili še bogovi [[Dažbog]] (bog ognja), [[Veles (bog)|Veles]] (zaščitnik pastirjev), [[Triglav (mitologija)|Triglav]] (bog s tremi glavami), [[Morana]] (boginja smrti), [[Vesna]] (boginja pomladi).
{{glavni_članek|Stari Slovani}}

Slovani so začeli širitev po Vzhodni Evropi med [[Preseljevanje ljudstev|preseljevanjem ljudstev]].
== Življenje Slovanov v pradomovini ==
Slovani so [[Indoevropejci|indoevropskega]] izvora in govorijo različne, a medsebojno sorodne [[Jezik (sredstvo sporazumevanja)|jezike]]. Pradomovina današnjih slovanskih [[narod]]ov je [[Zakarpatje]], območje današnje tromeje med [[Poljska|Poljsko]], [[Ukrajina|Ukrajino]] in [[Slovaška|Slovaško]].

=== Bivališča ===
Stari Slovani so živeli v preprostih enoprostornih bivališčih imenovanih [[zemljanka|zemljanke]]. Spodnji del takšnega bivališča je bil pod zemljo, zgornji del pa je bil zgrajen iz [[les]]enih [[hlod]]ov ali [[ločje|ločja]], ometanega z [[ilovica|ilovico]]. Tako so se lahko zavarovali pred [[veter|vetrom]].

=== Poljedelstvo ===
Temelj gospodarstva starih Slovanov je predstavljalo [[poljedelstvo]]. Že v pradavnini so poznali skoraj vse vrste [[žito|žita]], ki jih pridelujejo danes, o čemer nam priča skupno besedišče slovanskih jezikov. Najbolj so gojili [[proso]], [[pšenica|pšenico]] in [[lan]], iz katerega so [[tkanje|tkali]] [[platno]] in izdelovali [[obleka|obleko]]. [[ekstenzivno poljedelstvo|Ekstenzivna]] obdelava zemlje, pogosto v obliki [[požigalništvo|požigalništva]], je zahtevala sodelovanje večjega števila ljudi. Takšno kolektivno gospodarstvo je sililo ljudi, da so se povezovali najprej v [[rod]]ove, kasneje v velike [[družina|družine]] ali [[zadruga|zadruge]].

=== Živinoreja ===
Stari Slovani so se ukvarjali tudi s [[paša|pašo]] živine na [[gozd]]nih [[jasa]]h in naravnih [[travnik]]ih. Poznali so [[konj]]e, [[koza|koze]], [[ovca|ovce]] in [[svinja|svinje]]. Slovani niso opustili [[lov]]a, [[ribolov]]a in [[nabiralništvo|nabiralništva]], znani pa so tudi po nabiranju medu divjih [[čebela|čebel]], iz katerega so izdelovali pijačo [[medica|medico]].

=== Verovanje ===
{{glavni|Slovanska mitologija}}
Slovanski [[panteon]] ni enoten, ampak je sestavljen iz velikega števila najrazličnejših [[bog]]ov, [[božanstvo|božanstev]], [[magično bitje|magičnih bitij]], dobrih in zlih [[duh]]ov, ter drugih [[višja sila|višjih sil]], za katere so verjeli da vplivajo na [[življenje]], delajo [[dobrota|dobro]] ali [[zlo|slabo]], zato jih je potrebno [[spoštovanje|spoštovati]] in [[čaščenje|častiti]]. Častili so jih na [[sveti kraj|svetih krajih]], [[jasa]]h, v [[gozd]]ovih, [[močvirje|močvirjih]], ob [[reka]]h,... Kot posledica takšnih verovanj so se oblikovala številna [[praznovanje|praznovanja]], [[šega|šege]] in [[navada|navade]], ki jih lahko v spremenjeni obliki še danes srečujemo po slovanskem svetu.

== Gospodarstvo Slovanov v času preseljevanja ==
=== Poljedelstvo ===
Med preseljevanjem je slovansko gospodarstvo temeljilo na [[poljedelstvo|poljedelstvu]] in [[živinoreja|živinoreji]]. Sporočila [[Bizantinsko cesarstvo|bizantinskih]] piscev in [[arheologija|arheološko]] gradivo (žitna zrna, poljedelsko orodje kot so sekira, nož, brana, lopata, motika, srp, kosa, vile, grablje, cepec; poznali pa so tudi že [[ralo]]) skupaj s starimi slovanskimi izrazi za poljska opravila (orati, sejati, žeti), starim slovanskim [[koledar]]jem z imeni [[mesec]]ev, ki ustrezajo razvrstitvi poljskih del, skupnimi izrazi za poljske kulture (žito, brašno, oves, lan, česen, repa, plevel…) in popolnoma poljedelskim značajem tedanje [[slovanska mitologija|slovanske religije]] pričajo o pomenu in razvitosti poljedelstva.

Poznali so tri načine obdelave zemlje, ki pa zaradi svoje nedonosnosti in potrebe po velikih obdelovalnih površinah niso dopuščali stalne naselitve in ustaljenosti njiv. Večinoma so uporabljali [[požigalništvo|požigalniški način]]. Na zemljišču so najprej posekali nizki gozd, spomladi pa so prej posekani posušeni les zložili po zemljišču in ga zažgali. Zemljo so zrahljali z motikami, jo posejali in zadelali seme z brano. Rala pri tem načinu obdelovanja načeloma niso uporabljali zaradi korenin prej posekanih dreves, ki so ostale v zemlji. Drugo leto je bila obdelava temeljitejša, včasih so zemljo obdelali še tretje leto. Za tem so jo uporabljali kot [[pašnik]], kasneje pa jo opustili za 15-30 let. Za vsa ta dela je bilo potrebno večje število ljudi. Majhna družina je na tak način lahko pridelala zadostno količino hrane za dva člana. Živinoreja, [[lov]] ter [[ribolov]] so bila bistvena dopolnila.

Na odprtih zemljiščih brez gozda so zemljo obdelovali s [[kopaštvo]]m. Obdelali so 50-100 % večjo površino, a se je zemljišče prej izčrpalo kot pri požigalništvu, ker ni bilo pognojitve s pepelom.

Že pred časom preseljevanja se je uveljavilo tudi [[orno poljedelstvo]], o čemer pričajo skupna slovanska imena za ralo in oranje. Do širše uporabe rala pa je prišlo šele v [[7. stoletje|7.]] in [[8. stoletje|8. stoletju]]. Sprva so uporabljali leseno, kasneje železno ralo, ki je zemljo le rahljalo in rezalo, ne pa tudi obračalo kot pozneje [[plug]]. Zemlje niso gnojili, zato so morali na 4 do 5 let za njivo uporabiti novo zemljišče. Ta način obdelovanja pomeni stopnjo, ko je zemlja lahko skoraj v celoti preživljala obdelovalca in njegovo družino, saj so lahko obdelali 5 krat večje zemljišče kot s kopaštvom ali požigalništvom. To je prineslo spremembe v večji ustalitvi naselbin na enem mestu, pri delitvi zemljišča in družbeni ureditvi. Skupinska obdelava zemlje ni več potrebna kar je omogočilo razkroj rodu v vaške občine. Začasno razdeljevanje zemlje glede na veljavo in število za poljska dela sposobnih članov iz posamezne družine, nadomesti poprej uveljavljeno delitev po enakih delih.

=== Živinoreja ===
Živina je bila pri vdorih Slovanov na Balkan zelo zaželen plen. Najbolj pogoste živali so bile svinje in govedo, poznali pa so tudi konje, ovce, koze, pse in perutnino. O tem pričajo arheološke najdbe. Hranili so se z [[mleko]]m in [[meso]]m, oblačili v ovčje kože, živino pa so izkoriščali tudi kot delovno vprežno silo.

=== Neagrarno gospodarstvo ===
Za Slovansko gospodarstvo pa je bilo prav tako pomembno plenjenje bizantinske države. [[Metalurgija|Obdelava kovin]], izdelovanje tkanin ter lončarskih izdelkov so bili že pri Slovanih v pradomovini domače hišno opravilo. V času selitev pa je prišlo do specializacije obdelovanja kovin in kovaštva, verjetno zaradi večjih potreb po orožju. Do [[5. stoletje|5. stoletja]] je opaziti predvsem naraščanje števila sekir, pri podonavskih Slovanih pa so odkrili tudi talilne peči za železovo rudo, kjer so izdelovali nože, konice za sulice, puščice, okovje za lesene posode ter okraske. Slovansko [[orožje]] je bilo v času vse do konca 6. stoletja po poročilih bizantinskih piscev še precej skromno, a se je v obdobju selitve postopoma razvijalo skupaj z vojaško tehniko (kopje, lok s puščicami, ščit in razno orožje za boj od blizu). Slovani so bili že usposobljeni za izdelovanje oblegovalnih naprav in čolnov iz enega debla (monoksilov oz. [[drevak]]ov).

=== Bivališča ===
Najstarejši znani opis življenja Slovenov in Antov je delo [[Prokopij]]a, ki pravi: »Prebivajo v skromnih kočah po seliščih, ki ležijo raztresena daleč drugo od drugega, a vsi kaj radi menjavajo kraj svojega bivališča.« Opis z vojaškega stališča pa govori, da živijo v nepristopnih gozdovih, ob rekah, močvirjih in jezerih, iz svojih naselbin pa imajo več izhodov. Slovani so živeli predvsem v pravokotnih pol[[zemljanka]]h, ki so bile približno 1 m globoko vkopane v zemljo, s pletenimi in z ilovico ometanimi stenami in samo enim prostorom v katerem je bila peč za kuhanje. Koče velikih družin pa so bile med seboj pogosto povezane s pokritimi, v zemljo vkopanimi hodniki. V Sloveniji je kar nekaj arheoloških najdb (npr. [[Spodnje Hoče]], [[Pobrežje, Maribor|Pobrežje pri Mariboru]]) kjer so našli ostanke zemljank, slovanske keramike in lončenine.

== Prihod Slovanov na današnje naselitvene prostore slovanskih narodov ==
Na svojem pomikanju proti zahodu so Slovani dosegli vzhodni rob beneško-furlanske nižine že ob koncu 7. stoletja, kot dokumentirano v delih langobardskega zgodovinarja [[Pavel Diakon|Pavla Diakona]], ki opisuje spopade slovanskih bojevnikov z [[Langobardi]] ob reki [[Nadiža|Nadiži]]. [[Istra|Istrski polotok]] pa so dosegli v začetku 9. stoletja (''[[Rižanski zbor]]'').


== Viri ==
== Viri ==

Redakcija: 11:54, 25. april 2015

Slovanski svet
Dežele z večinskim slovanskim prebivalstvom ter vsaj enim slovanskim državnim jezikom.
  Zahodni Slovani
  Vzhodni Slovani
  Južni Slovani

Slovani so najštevilnejša etnična in jezikovna skupina ljudi v Evropi. Govorijo slovanske jezike in se nahajajo predvsem na vzhodu celine ter tudi v Aziji.

Delitev Slovanov

zahodni
lehitska podskupina
Kašubi
Poljaki
češko-slovaška podskupina
Čehi
Slovaki
lužiška podskupina
dolnji in gornji Lužiški Srbi
vzhodni
Belorusi
Rusi
Ukrajinci
Rusini
južni
severno-zahodna podskupina
Bošnjaki
Črnogorci
Hrvati
Slovenci
Srbi
jugo-vzhodna podskupina
Bolgari
Makedonci

Zgodovina

Nastanek identitete in selitve

Slovani so začeli širitev po Vzhodni Evropi med preseljevanjem ljudstev.

Viri

  • Baš, Angelos in Branko Marušič. Stari Slovani v zgodovini. Ljubljana, 1949.
  • Popowska-Taborska, Hanna. Zgodnja zgodovina Slovanov v luči njihovega jezika. Ljubljana, 2005.

Zunanje povezave