Tabor (utrdba): Razlika med redakcijama

Izbrisana vsebina Dodana vsebina

Znotrajvrstično

Redakcija: 16:40, 12. maj 2006

Tabor je manjša fortifikacija, ki je bila značilna za srednji vek; predvsem za obdobje turških plenitev današnjega slovenskega ozemlja.

Osnovo za tabor je ponavadi predstavljala cerkev na vrhu kakšne večje vzpetine (hriba), ki so jo za potrebe obrambe obdali z enostavnim obrambnim zidom. Ta oblika fortifikacije je nastala, ko lokalni fevdalni gospod ni mogel oz. ni hotel zagotoviti obrambe določenega ozemlja, zato so podaniki morali samo zagotoviti svojo obrambo. Ponavadi so bili to le začasni, hitro sestavljeni zidovi iz takoj razpoložljivega materiala (les, ruševine, v skrajnem primeru so podrli kakšno bližjo zgradbo oz. uporabili nagrobnike,...). Tako zgrajeni tabori so bili ponavadi majhni in so tako lahko sprejeli le manjše število ljudi (ponavadi le prebivalce ene vasi). V krajih, kjer je bila možnost turških vpadov večja, so ponekod uvedli posebni davek oz. delovno obveznost, s katero so zagotovili stalno obzidje. Na splošno ti tabori niso imeli večje vojaške vrednosti, saj so bili slabo utrjeni, branili so jih slabo oboroženi kmetje, bili so omejeni na majhen prostor, ki je omejeval tudi količino oskrbe (hrana, pijača,...).

Danes eden najbolj znanih in tudi ohranjenih taborov je tabor na Šmarni gori.

Glej tudi

@@ Vrstica 3: / Vrstica 3: @@
 '''Tabor''' je manjša [[fortifikacija]], ki je bila značilna za [[srednji vek]]; predvsem za obdobje [[Turki|turških]] [[plenitev]] današnjega [[Slovenija|slovenskega]] ozemlja.
-Osnovo za tabor je bila ponavadi [[cerkev]] na [[topografski vrh|vrhu]] kakšne večje vzpetine ([[hrib]]a), ki so jo za potrebe [[obramba|obrambe]] obdali z enostavnim [[obrambni zid|obrambnim zidom]]. Ta oblika fortifikacije je nastala, ko lokalni [[fevdalni gospod]] ni mogel oz. ni hotel zagotoviti obrambe določenega ozemlja, zato so podaniki morali samo zagotoviti svojo obrambo. Ponavadi so bili to le začasni, hitro sestavljeni zidovi iz takoj razpoložljivega materiala ([[les]], ruševine, v skrajnem primeru so podrli kakšno bližjo [[zgradba|zgradbo]] oz. uporabili [[nagrobnik]]e,...). Tako zgrajeni tabori so bili ponavadi majhni in so tako lahko sprejeli le manjše število ljudi (ponavadi le [[prebivalstvo|prebivalce]] ene [[vas]]i). V krajih, kjer je bila možnost turških [[vpad]]ov večja, so ponekod uvedli posebni [[davek]] oz. [[delovno obveznost]], s katero so zagotovili stalno [[obzidje]]. Na splošno ti tabori niso imeli večje [[vojaštvo|vojaške]] vrednosti, saj so bili slabo utrjeni, branili so jih slabo [[orožje|oboroženi]] [[kmet]]je, bili so omejeni na majhen prostor, ki je omejeval tudi količino [[oskrba|oskrbe]] ([[hrana]], [[pijača]],...).
+Osnovo za tabor je ponavadi predstavljala [[cerkev]] na [[topografski vrh|vrhu]] kakšne večje vzpetine ([[hrib]]a), ki so jo za potrebe [[obramba|obrambe]] obdali z enostavnim [[obrambni zid|obrambnim zidom]]. Ta oblika fortifikacije je nastala, ko lokalni [[fevdalni gospod]] ni mogel oz. ni hotel zagotoviti obrambe določenega ozemlja, zato so podaniki morali samo zagotoviti svojo obrambo. Ponavadi so bili to le začasni, hitro sestavljeni zidovi iz takoj razpoložljivega materiala ([[les]], ruševine, v skrajnem primeru so podrli kakšno bližjo [[zgradba|zgradbo]] oz. uporabili [[nagrobnik]]e,...). Tako zgrajeni tabori so bili ponavadi majhni in so tako lahko sprejeli le manjše število ljudi (ponavadi le [[prebivalstvo|prebivalce]] ene [[vas]]i). V krajih, kjer je bila možnost turških [[vpad]]ov večja, so ponekod uvedli posebni [[davek]] oz. [[delovno obveznost]], s katero so zagotovili stalno [[obzidje]]. Na splošno ti tabori niso imeli večje [[vojaštvo|vojaške]] vrednosti, saj so bili slabo utrjeni, branili so jih slabo [[orožje|oboroženi]] [[kmet]]je, bili so omejeni na majhen prostor, ki je omejeval tudi količino [[oskrba|oskrbe]] ([[hrana]], [[pijača]],...).
 Danes eden najbolj znanih in tudi ohranjenih taborov je tabor na [[Šmarna gora|Šmarni gori]].