Kraška jama: Razlika med redakcijama
m vrnitev sprememb uporabnika 194.249.96.14 (pogovor) na zadnje urejanje uporabnika Syum90 |
veliko stvari |
||
| Vrstica 13: | Vrstica 13: | ||
==Skrito življenje== |
==Skrito življenje== |
||
Čeprav so kraške jame med najbolj neprimernimi [[okolje|okolji]] za [[razvoj]] [[življenje|življenjskih]] oblik, poznamo kar precejšnje [[število]] [[bitje|bitij]], ki živijo pod [[zemeljsko površje|zemeljskim površjem]]. Najbolj znana med njimi je [[človeška ribica]], ki jo omenja že [[Janez Vajkard Valvazor|Valvasor]]. Za širšo javnost je to edino živo bitje v naših jamah, kar pa še zdaleč ni res. Kakor ugotavlja Slovenec [[Ivan Gams]], najplodovitejši pisec [[knjiga|knjig]] o krasu, v [[Postojnska jama|Postojnsko]]-[[Planinska jama|Planinski]] jami živi kar 168 [[žival]]skih vrst, od katerih 37 skoraj izključno tam. Med njimi so na primer [[slepa postranica|slepo postranico]], [[Jamska mokrica|mokrico]], [[zobati vrbovček|zobatega vrbovčka]], [[jamski trdoživnjak|jamskega trdoživnjaka]], pa tudi razne [[jamski ježki|ježke]], [[jamski polži|polže]] in [[jamski pajek|pajke]]. |
Čeprav so kraške jame med najbolj neprimernimi [[okolje|okolji]] za [[razvoj]] [[življenje|življenjskih]] oblik, poznamo kar precejšnje [[število]] [[bitje|bitij]], ki živijo pod [[zemeljsko površje|zemeljskim površjem]]. Najbolj znana med njimi je [[človeška ribica]], ki jo omenja že [[Janez Vajkard Valvazor|Valvasor]]. Za širšo javnost je to edino živo bitje v naših jamah, kar pa še zdaleč ni res. Kakor ugotavlja Slovenec [[Ivan Gams]], najplodovitejši pisec [[knjiga|knjig]] o krasu, v [[Postojnska jama|Postojnsko]]-[[Planinska jama|Planinski]] jami živi kar 168 [[žival]]skih vrst, od katerih 37 skoraj izključno tam. Med njimi so na primer [[slepa postranica|slepo postranico]], [[Jamska mokrica|mokrico]], [[zobati vrbovček|zobatega vrbovčka]], [[jamski trdoživnjak|jamskega trdoživnjaka]], pa tudi razne [[jamski ježki|ježke]], [[jamski polži|polže]] in [[jamski pajek|pajke]]. |
||
==GASPER IN KLEMEN IN VSI SO NAJVECJI PROJI KLEMEN JE NAJBOLJ OP IN nima....== |
|||
==Glej tudi== |
|||
*[[seznam kraških jam v Sloveniji]] |
*[[seznam kraških jam v Sloveniji]] |
||
Redakcija: 12:27, 10. april 2015
Kraška jama je naraven izvotljen prostor pod zemeljskim površjem, ki nastane v kraškem svetu. Jama nastane kot posledica geoloških procesov, tektonskih premikov, delovanja vode in drugih vplivov na apnenčasto podlago
Kraške jame imajo lahko obliko brezna ali so vodoravne.
Brezna so nastala z širitvijo razpok v kraškem svetu. V Sloveniji poznamo tudi zelo globoka brezna. Brezno Čehi 2 v Kaninskem pogorju je globoko 1373 m.
Vodoravne kraške jame so nastale pod vplivom korozije, oblikovale pa so jih tudi podzemne reke (erozija). Glede na prisotnost podzemne reke ločimo vodne jame in suhe jame. Vodoravne jame lahko segajo v več nadstropij.
Kraške jame kot ekosistemi Kraške jame so nepopoln ekosistem, saj v ekosistemu ni avtotrofih organizmov - zelenih rastlin.
Skrito življenje
Čeprav so kraške jame med najbolj neprimernimi okolji za razvoj življenjskih oblik, poznamo kar precejšnje število bitij, ki živijo pod zemeljskim površjem. Najbolj znana med njimi je človeška ribica, ki jo omenja že Valvasor. Za širšo javnost je to edino živo bitje v naših jamah, kar pa še zdaleč ni res. Kakor ugotavlja Slovenec Ivan Gams, najplodovitejši pisec knjig o krasu, v Postojnsko-Planinski jami živi kar 168 živalskih vrst, od katerih 37 skoraj izključno tam. Med njimi so na primer slepo postranico, mokrico, zobatega vrbovčka, jamskega trdoživnjaka, pa tudi razne ježke, polže in pajke.
GASPER IN KLEMEN IN VSI SO NAJVECJI PROJI KLEMEN JE NAJBOLJ OP IN nima....
Zunanje povezave
