Johannes Nicolaus Brønsted: Razlika med redakcijama

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Izbrisana vsebina Dodana vsebina
m m/dp/slog/+predloga/+ktgr
m →‎Sklici: +ktgr
Vrstica 41: Vrstica 41:
[[Kategorija:Umrli leta 1947]]
[[Kategorija:Umrli leta 1947]]
[[Kategorija:Danski kemiki]]
[[Kategorija:Danski kemiki]]
[[Kategorija:Fizikalni kemiki]]
[[Kategorija:Diplomiranci Univerze v Københavnu]]
[[Kategorija:Diplomiranci Univerze v Københavnu]]
[[Kategorija:Doktorirali na Univerzi v Københavnu]]
[[Kategorija:Doktorirali na Univerzi v Københavnu]]

Redakcija: 12:42, 18. marec 2015

Johannes Nicolaus Brønsted
Rojstvo(1879-02-22)22. februar 1879
Varde, Danska
Smrt17. december 1947 (1947-12-17) (68 let)
København, Danska
BivališčeZastava Danske Danska
Državljanstvodanske
NarodnostDanska danska
Področjafizikalna kemija
UstanoveUniverza v Københavnu
Alma materUniverza v Københavnu
diploma 1899
doktorat 1908
Poznan poBrønsted–Lowryjeva teorija kislin in baz
Brønstedova enačba katalize

Johannes Nicolaus Brønsted, danski fizikalni kemik,[1][2] * 22. februar 1879, Varde, Danska, 17. december 1947, København, Danska.

Brønsted je leta 1899 diplomiral iz kemijskega inženirstva in leta 1908 doktoriral na Univerzi v Københavnu. Po doktoratu je bil na isti univerzi takoj imenovan za profesorja anorganske in fizikalne kemije.

Leta 1906 je objavil prvega iz niza svojih številnih člankov o elektronski afiniteti in leta 1923 istočasno z angleškim kemikom Thomasom Martinom Lowryjem protonsko teorijo kislo-bazičnih reakcij. Istega leta je Gilbert Newton Lewis predlagal tudi elektronsko teorijo kislo-bazičnih reakcij. Obe teoriji se še vedno uporabljata.

Brønsted je postal znan strokovnjak za kislo in bazično katalizo in avtor enačbe, ki se po njem imenuje Brønstedova enačba katalize. Skupaj z Lowryjem sta razvila teorijo donacije protona, ki trdi, da vodikov atom, ki je vedno prisoten v kislinah, med raztapljanjem v vodi ionizira v oksonijev ion, pri tem izgubi svoj elektron in kislina postane donor protona. Hidroksid, molekula vode brez enega od dveh vodikovih atomov, postane akceptor protona. Z mešanjem obeh pride do nevtralizacije, v kateri nastane vodikov hidroksid, ki ga običajno imenujemo voda.

Brønstedovo nasprotovanje nacističnemu režimu med okupacijo Danske med 2. svetovno vojno je leta privedlo do njegove izvolitve v Danski parlament. Svojega sedeža v parlamentu nikoli ni zasedel, ker je bil preveč bolan in je kmalu po izvolitvi umrl.

Sklici

  1. Johannes Nicolaus Brønsted. Encyclopædia Britannica. Pridobljeno 28. marca 2012.
  2. Johannes Nicolaus Brønsted. Chemistry Explained. Pridobljeno 28. marca 2012.