Brezboštvo: Razlika med redakcijama

Izbrisana vsebina Dodana vsebina

Znotrajvrstično

Trenutna redakcija s časom 20:12, 11. marec 2015

Osnovni članki
Članki na temo
Ateizem

α-: a- - ne + θεος: teos - bog, Sveto pismo, Pismo Efežanom (2:12),

Simbol Mednarodne zveze ateistov (AAI)
Portal \| Kategorija
Agnosticizem · Anti-klerikalizem Apateizem · Ateizem Brezboštvo · Brezverstvo Ignosticizem · Posvetni humanizem Svobodomiselnost · Skepticizem Šaljivo verstvo
Številčnost
Brezboštvo po državah sveta Religije in ateizem v Sloveniji
Ateistični svetovni nazori in verstva
Budizem · Džainizem Hinduizem · Konfucianstvo Marksizem · Raelijanstvo
Osebe
Sokrat · David Hume Richard Dawkins · Michael Shermer ·
Organizacije
Mednarodna zveza ateistov Združenje ateistov Slovenije (ZAS)
p • p • u • z

Brezboštvo je svetovni nazor, ki ne vključuje potrebe po obstoju enega ali več bogov. Brezboštvo lahko enačimo z ateizmom, večinoma pa ima širši doseg. Nekatere religije ne temeljijo na pojmovanju boga, bodisi kot boga stvarnika, ali zanikajo njegov vpliv na bivanje ali v kakem drugem smislu. Brezbožne religijske tradicije zasledimo v: budizmu, hinduizmu, džainizmu in raelijanstvu. Brezbožno izhodišče najdemo tudi v nekaterih krščanskih teologijah (sekularna teologija, krščanski ateizem).

V pojem brezboštvo lahko vključimo tudi agnosticizem; stališče, da se o obstoju enega ali več bogov ne moremo opredeliti.

Pojem v obliki (angl.) non-theism oziroma nontheism, ki ji ustrezajo na primer (rus нетеизм ali srb. nonteizam), je poleg starodavnega ateizem uvedel George Holyoake leta 1852 z obrazložitvijo:

»... Ateist je izrabljena beseda. V starih kot tudi v modernih časih so jo uporabljali za osebe brez Boga in tudi brez morale. ... Non-theism je pojem, manj podvržen takemu nerazumevanju, saj predpostavlja le ne-sprejemanje teistove razlage nastanka in upravljana sveta.«^[1]

Vera brez boga[uredi | uredi kodo]

Ray Billington, nekdanji metodistični duhovnik,^[2] trdi v svoji knjigi »Vera brez Boga«^[3], da brezboštvo in verovanje nista v nasprotju. Za cilj si postavlja »odrešitev vere od Boga«. Nasprotuje mnenju, da je možno o morali, človeškem bistvu, usodi in celo mističnih izkušnjah razmišljati le v kontekstu vere v božanstva. S tem se je uvrstil v dolgo zaporedje avtorjev, ki so skušali ugotoviti, ali je vera v boga nujna sestavina človeške biti.

Opombe[uredi | uredi kodo]

↑ Odstavek citiran v James Buchanan: Modern Atheism under its forms of Pantheism, Materialism, Secularism, Development, and Natural Laws, 1857, dosegljivo na Google books
↑ V televizijskem intervjuju za BBC (oktober 2010) je opisal svoj verski preobrat:
»Med pripravo nedeljske pridige … sem bral Huxlejeve Eseje humanista. Začutil sem … sozvočje./ Zakorakal sem po kabinetu sem ter tja in si ponavljal: »Ateist sem!« Občutil sem veliko veselje, ki me spodbuja od tistega ternutka.«
↑ Ray Billington: »Religion Without God«, Routledge, 2002 ISBN 0415217865

Ta članek o filozofiji je škrbina. Pomagajte Wikipediji in ga razširite.

[1] Odstavek citiran v James Buchanan: Modern Atheism under its forms of Pantheism, Materialism, Secularism, Development, and Natural Laws, 1857, dosegljivo na Google books

[2] V televizijskem intervjuju za BBC (oktober 2010) je opisal svoj verski preobrat:
»Med pripravo nedeljske pridige … sem bral Huxlejeve Eseje humanista. Začutil sem … sozvočje./ Zakorakal sem po kabinetu sem ter tja in si ponavljal: »Ateist sem!« Občutil sem veliko veselje, ki me spodbuja od tistega ternutka.«

[3] Ray Billington: »Religion Without God«, Routledge, 2002 ISBN 0415217865

[1]

[2]

[3]

@@ Vrstica 9: / Vrstica 9: @@
 == Vera brez boga ==
-[[Ray Billington]], nekdanji [[Metodisti|metodistični]] [[duhovnik]],<ref>V [http://www.bbc.co.uk/religion/religions/atheism/people/billington.shtml%20 televizijskem intervjuju za [[BBC]] (oktober 2010)] je opisal svoj verski preobrat: <br><small>»Med pripravo nedeljske pridige … sem bral [[Julian Huxley|Huxlejeve]] ''[[Eseje humanista]]''. Začutil sem … sozvočje./ Zakorakal sem po kabinetu sem ter tja in si ponavljal: »Ateist sem!« Občutil sem veliko veselje, ki me spodbuja od tistega ternutka.«</small> </ref> trdi v svoji knjigi »Vera brez Boga«<ref>Ray Billington: »Religion Without God«,  Routledge, 2002 ISBN 0415217865</ref>, da brezboštvo in verovanje nista v nasprotju. Za cilj si postavlja »odrešitev vere od Boga«. Nasprotuje mnenju, da je možno o [[morala|morali]], človeškem bistvu, usodi in celo [[mistika|mističnih]] izkušnjah razmišljati le v kontekstu vere v [[Božanstvo|božanstva]]. S tem se je uvrstil v dolgo zaporedje avtorjev, ki so skušali ugotoviti, ali je vera v boga nujna sestavina človeške biti.
+[[Ray Billington]], nekdanji [[Metodisti|metodistični]] [[duhovnik]],<ref>V [http://www.bbc.co.uk/religion/religions/atheism/people/billington.shtml%20 televizijskem intervjuju za BBC (oktober 2010)] je opisal svoj verski preobrat: <br><small>»Med pripravo nedeljske pridige … sem bral [[Julian Huxley|Huxlejeve]] ''Eseje humanista''. Začutil sem … sozvočje./ Zakorakal sem po kabinetu sem ter tja in si ponavljal: »Ateist sem!« Občutil sem veliko veselje, ki me spodbuja od tistega ternutka.«</small> </ref> trdi v svoji knjigi »[[Vera brez Boga]]«<ref>Ray Billington: »Religion Without God«,  Routledge, 2002 ISBN 0415217865</ref>, da brezboštvo in verovanje nista v nasprotju. Za cilj si postavlja »odrešitev vere od Boga«. Nasprotuje mnenju, da je možno o [[morala|morali]], človeškem bistvu, usodi in celo [[mistika|mističnih]] izkušnjah razmišljati le v kontekstu vere v [[Božanstvo|božanstva]]. S tem se je uvrstil v dolgo zaporedje avtorjev, ki so skušali ugotoviti, ali je vera v boga nujna sestavina človeške biti.
 ==Opombe==