Lira (glasbilo): Razlika med redakcijama
m -interwiki |
Brez povzetka urejanja |
||
Vrstica 3: | Vrstica 3: | ||
'''Lira''', ([[grščina|gr.]], ''lyra''), [[Stari Grki|starogrško]] [[glasbilo]] na [[struna|strune]] napete na okvir v obliki jarma. Je najstarejše strunsko glasbilo.{{cn}} |
'''Lira''', ([[grščina|gr.]], ''lyra''), [[Stari Grki|starogrško]] [[glasbilo]] na [[struna|strune]] napete na okvir v obliki jarma. Je najstarejše strunsko glasbilo.{{cn}} |
||
včasih je bila izdelana iz želvinega oklepa in antilopinih rogov. Med njima je bila deska ter 6 strun. |
|||
Lira je [[glasbeni instrument]] starih Grkov in drugih ljudstev ob [[Sredozemsko morje|Sredozemskem morju]]. Najstarejša oblika lire je imela 4 do 7 strun. Nanjo so igrali s [[prst (organ)|prst]]i ali s kovinskim naprstnikom. |
Lira je [[glasbeni instrument]] starih Grkov in drugih ljudstev ob [[Sredozemsko morje|Sredozemskem morju]]. Najstarejša oblika lire je imela 4 do 7 strun. Nanjo so igrali s [[prst (organ)|prst]]i ali s kovinskim naprstnikom. |
Redakcija: 14:54, 8. marec 2015
Lira, (gr., lyra), starogrško glasbilo na strune napete na okvir v obliki jarma. Je najstarejše strunsko glasbilo.[navedi vir] včasih je bila izdelana iz želvinega oklepa in antilopinih rogov. Med njima je bila deska ter 6 strun.
Lira je glasbeni instrument starih Grkov in drugih ljudstev ob Sredozemskem morju. Najstarejša oblika lire je imela 4 do 7 strun. Nanjo so igrali s prsti ali s kovinskim naprstnikom.
Lira je bila v zgodnjem srednjem veku upoštevan godalni instrument, iz katerega se je razvila kasnejša violina in pred njo še drugi godalni instrumenti; tenorska - lira da braccio - s 7 strunami, basovska - lira da gamba - s 9 do 12 strunami, kontrabasovaka - arhiviola da lira - z 12 do 14 strunami.[1] Po legendi je hermes naredil liro apolonu in jo dal v zameno za svete krave
Lira je simbol lirskega pesništva in glasbe.
Galerija slik
-
Apolon igra na liro
-
Kip Apolona z liro
-
Apolon igra na liro
-
Muza Terpsihora igra na liro; detalj iz Raffaellove freske
Sklici
- ↑ Mala splošna enciklopedija DZS, Ljubljana, 1975