Furlanščina

Furlanščina
Furlan
Krajevni napisi v furlanščini
Materni jezik	Italija (Furlanija - Julijska krajina, Benečija)
Št. maternih govorcev	600.000 (2002)
Jezikovna družina	indoevropski italski romanski zahodnoromanski galoromanski retoromanski Furlanščina
Pisava	latinica
Uradni status
Regulator	Osservatori Regjonâl de Lenghe e de Culture Furlanis [1]
Jezikovne oznake
ISO 639-2	fur
ISO 639-3	fur
ELP	Friulian
Linguasphere	51-AAA-m

Furlanščina (Furlan, marilenghe) je eden od romanskih jezikov. Furlansko govori več kot 500.000 ljudi v Italiji, predvsem v avtonomni deželi Furlanija - Julijska krajina.

Furlanščina in slovenščina

Furlanščina in slovenščina sta od stoletij bili v neposrednem stiku. Furlanske besede prevzete iz slovenščine so na primer: colaç (kolač), cudiç (hudič), 'save (žaba), britule (britva), in cos (koš). Slovenske besede prevzete iz furlanščine so na primer: čebula, punca, raca, fant, krota ...

Sklanjatev: Verbo jessi (Glagol biti)

• o soi - jaz sem vprašalna oblika: soio? - sem jaz?
• tu sês - ti si vprašalna oblika: sêstu? - si ti?
• al è - on je vprašalna oblika: Isal? - je on?
• e je - ona je vprašalna oblika: Ise? - je ona?
• o sin - mi smo vprašalna oblika: Sino? smo mi?
• o sês - vi ste vprašalna oblika: Seso? ste vi?
• a son - oni so vprašalna oblika: Sono? so ni?

Nekatere besede v furlanščini:

Ciscjèl - Mesto (ital. città) Zoventùt - mladost (ital. gioventù) luch - kraj (ital. luogo) fantata - dekle (ital. ragazza) frégol - malenkost (ital. briciola) pecjàt - greh (ital.peccato) busare - poljubljati, ljubiti (ital. baciare) siòr - gospod (ital. signore) plebàn - župnik (ital. parroco) ancje - tudi, isto (ital. anche) cjalderuç - štedilnik (ital. stufa) mari - mati (madre) pari - ati (padre) ave - babica (nonna) von - dedi (nonno)

taule - miza (tavola) cjadree - stol, stolec (sedia) peraule - beseda (parola) ruede - kolo (ampak ne bicikl ampak, npr. kolo od avta, ital. ruota) puint - most (ital. ponte) vues - kost (ital. osso) cjavre - koza (ital. capra) glesie - cerkev (ital. chiesa) flôr - cvet (fiore) plat - krožnik (piatto) blave - pšenica (biada) gjat - mačka lat - mleko mes - pismonoša mês - več mil - tisoč mîl - med

vê - glagol imeti lât - jezero poc - potisk pôc - malo cjaval - konj sûr - sestra (sorella) fradi, fradis - brat, bratje man, mans - roka, roke cjan, cjans - pes, pesi nâf, nâfs - ladja, ladje tu ses trist - slab si (obnašanje) tu tu ses trist - ti si slab brut - grdi brût - bujon (mesna juha) cjast - drvena ali zidana stavba ki je namenjena za skladišče pšenice

• Mandi, Jo o mi clami Daniel. - Zdravo, jaz sem Daniel.
• Jo o soi Furlàn - Furlanec sem.
• Vuê al è propite cjalt - Danes je bilo vroče.
• O scugni propite lâ cumò, ariviodisi - Morem iti, adijo.
• No pues vignî fûr usgnot, o ai di studiâ - Ne morem nocoj iti z vami, morem učiti.
• o ai vût fevelât - imel sem priliko pogovarjati se
• Ciscjèl dobesedno pomeni mestece ker prihaja iz italijanske besede città ki pomeni mesto, ampak v furlanščini beseda città ne obstaja ampak se uporablja le beseda ciscjèl.

O ce bjèl ciscjèl a Udin o ce bjèla zoventùt. Zoventùt come a Udin non si cjate in nessun luch. A busà fantatis bjélis non l'è un frégol de pecjàt. L'ai busàte une bjele e l'ai dite al siòr plebàn! Il plebàn mi à dat par peniténse di busàla ancje domàn.

Lep si kraj o prelepo mesto Videm o prelepo mesto Videm, lepa v tebi je mladost lepša si kot drugod po širnem svetu kot drugod po širnem svetu, lepša v Vidmu je mladost Saj dekle lepo mlado smeš objeti dekle lepo in še mlado nič ne kara te za to za poljub in objem ti da pokoro da poljubljati boš moral tja do konca svojih dni

A l'è cjalderuç a l'è spandut dut il caffè! Yoi yoi sa sa me mari ce mai sarà di me! Mariutine la de laghe nu sa det ka no stà trop! é partide la matine è tornade a mieze not!

sem v šporhet se zaletal in vso kavo sem razlil o kaj če zvejo mama o kaj bom jaz nar'dil pravzaprav bi blo polj: on je v šporhet se zaletal in vso kavo je razlil o kaj če zvejo mama o kaj bo on nar'dil

Glej tudi

• seznam jezikov

Literatura

• Paola Benincà, Laura Vanelli, Linguistica friulana, Unipress, Padova, 2005.
• Janež Erat, Furlanska slovnica, 2006.
• Franc Fari (cur.), Manuâl di lenghistiche furlane, Forum, Udine, 2005.
• Giuseppe Francescato, Dialettologia friulana, Società Filologica Friulana, Udine, 1966.
• Giovanni Frau, I dialetti del Friuli, Società Filologica Friulana, Udine, 1984.
• Sabine Heinemann, Studi di linguistica friulana, Società Filologica Friulana, Udine, 2007.
• Carla Marcato, Friuli-Venezia Giulia, Laterza, Roma - Bari, 2001.
• Georg Pagitz: Friaulisch Wort für Wort, Bielefeld, Reise Know-How, 2007.
• Piera Rizzolati, Elementi di linguistica friulana, Società Filologica Friulana, Udine, 1981.
• Paolo Roseano, La pronuncia del friulano standard: proposte, problemi, prospettive, Ce Fastu?, LXXXVI (2010), n. 1, p. 7-34.
• Federico Vicario (cur.), Lezioni di lingua e cultura friulana, Società Filologica Friulana, Udine, 2005.
• Federico Vicario, Lezioni di linguistica friulana, Forum, Udine, 2005.