Makedonci: Razlika med redakcijama
m slepa povezava |
ods. Link FA/GA |
||
Vrstica 211: | Vrstica 211: | ||
[[Kategorija:Južni Slovani]] |
[[Kategorija:Južni Slovani]] |
||
[[Kategorija:Makedonci|*]] |
[[Kategorija:Makedonci|*]] |
||
{{Link FA|mk}} |
Redakcija: 13:02, 8. marec 2015
Skupno število pripadnikov | |
---|---|
2.000.000 - 2.500.000[1] | |
Regije z večjim številom pripadnikov | |
Makedonija | 1.297.981[2] |
Avstralija | 83.978 ali 200.000[3][4] |
Italija | 74.162[5] |
Nemčija | 62.295 ali 85.000[4][6] |
Švica | 61.304 ali 63.000[4][7] |
ZDA | 42.812 ali 200.000[4][8] |
Brazilija | 45.000[1] |
Kanada | 37.055 ali 150.000[4][9] |
Turčija | 31.518 ali 150.000[1][10] |
Argentina | 30.000[1] |
Srbija | 25.847 ali 45.000[11][12] |
Belgija | 15.406[13] |
Avstrija | 13.696 ali 15.000 [4][14] |
Nizozemska | 12.000[4] |
Češka | 11.623[15] |
Združeno kraljestvo | 12.000[4] |
Bolgarija | 5.071 ali 205.000[16][17][18] |
Albanija | 4.697 ali 35.000[19] |
Slovaška | 4.600[20] |
Hrvaška | 4.270[21] |
Slovenija | 3.972[22] |
Švedska | 3.669 ali 15.000[4][23] |
Danska | 3.349 ali 12.000[4][24] |
Norveška | 3.349 ali 12.000[4][24] |
Francija | 2.300 ali 15.000[25] |
Bosna in Hercegovina | 2.278[26] |
Poljska | 2.000[4] |
Grčija | 1.406 ali 250.000[27][28] |
Rusija | 1.000[4] |
Črna gora | 819[29] |
Romunija | 731 ali 6.000[30] |
Nova Zelandija | 825[31] |
Jeziki | |
Makedonščina | |
Religija | |
Dominirajo Makedonski Pravoslavci, Makedonski muslimani, Protestanti |
Makedónci (makedonsko Македонци; Makedonci) so južnoslovanski[32] narod, ki naseljuje zgodovinsko geografsko regijo Makedonije. Največji del Makedoncev živi v Republiki Makedoniji, kjer predstavljajo 64 % prebivalstva. Pomembnejše manjšine so v Srbiji, Albaniji, Grčiji in Bolgariji. Število Makedoncev po vsem svetu je nad dvema milijonoma[navedi vir]. Govorijo makedonski jezik.[33][34]
Teorija izvora
Članki iz serije o |
Makedoncih |
---|
Kultura |
Življenjski prostor |
Antropološki pogled
Pogled na izvor sodobnih Makedoncev je različen, največkrat se potrjuje njihov jezični izvor, ki je povezan z prihodom slovanskih plemen na Balkanski polotok. Uradni pogled Makedonske Akademije za Znanost in Umetnost (MANU) je, da so se Slovani s prihodom v Makedonijo pomešali s prvotnimi prebivalci, ohranili slovanski jezik ter ga prenesli na prvotno prebivalstvo, medtem ko so se ostale kulturne in druge lastnosti prvotnih prebivalcev ohranile in so še danes vidne v obliki običajev, plesov ter narodnih nošah, saj je bilo število prišlekov manjše od lokalnega prebivalstva. To izjavo podkrepljujejo tudi etnologi kot so Vasil Kanchov[35], Gustav Weigand[36] in antropolog Carleton S. Coon[37][38], ki prav tako trdijo, da so se Slovani pomešali s prvotnim prebivalstvom, prenesli nanj slovanski jezik ter prevzeli del njihove kulture.
Nekateri raziskovalci kot rus Alexander F. Rittih pa trdijo, da Makedonci niso bili deležni mešanja z narodi kot so bila razna turško azijska plemena, ki so vpadala na ozemlja vzhodnega Balkana, v Mizijo, Vlaško ali Dobruđo (Današnja Bolgarija in Romunija), od 10-ga stoletja naprej) Zaradi geografske lege Makedonske regije so se Makedonci lahko mešali samo z že obstoječimi narodi na tem območju. Ta pogled je značilen samo za Makedonijo (kot celoto), saj so Makedonski predniki ostali unikatni glede na svoje vzhodne sosede.[39]
Genetski pogled
Makedonci so zanimivi za preučevanja njihovih genov. Nekateri raziskovalci trdijo, da so genetsko najbolj podobni Grkom in Romunom, spet drugi da so bolj podobni Hrvatom in Čehom. Makedonci vsebujejo 15 % gena »R1a1«, ki je značilen za ostale Slovanske narode in se močno razlikuje od sosednjih Grkov.[40]
Prav tako je pri Makedoncih zelo opazen gen, značilen za ljudstva, ki so živela na Balkanu pred prihodom Slovanov [41], kar dokazuje tezo, da je poreklo Makedoncev mešanica antičnih ljudstev, med njimi tudi antičnih Makedoncev.[42][43]
Naseljenost
Makedonci živijo v celotni dolini reke Vardar, katere največji del je v Makedoniji, kjer sestavljajo 64,2 % prebivalstva.[44] Število Makedoncev je zelo opazno tudi v sosednjih državah, Republiki Albaniji (Mala Prespa), Republiki Bolgariji (Pirinska Makedonija), Republiki Grčiji (Egejska Makedonija) in Srbiji. Zelo veliko Makedoncev je izseljenih v prekomorske države, kot so Amerika, Kanada in Avstralija in v razne razvite države Evrope.
Makedonci v soseščini
Albanija
Republika Albanija je Makedonce priznala kot narodno manjšino na ozemlju Albanije in jim nudi izobraževanje v maternem jeziku na območjih, kjer prebivajo v večini. V popisu prebivalstva iz leta 1989, se je 4,697 ljudi opredelilo za Makedonce.[45] Makedonci v Albaniji očitajo oblastem, da je njihovo število veliko večje od uradnega popisa pred 17 leti. Prav tako nimajo predstavnikov v parlamentu. Obstajajo ugibanja o številu Makedoncev v Albaniji, ker jih del pripada islamski veroizpovedi (Torbeši), ki se velikokrat opredeljujejo kot Albanci, ki govorijo slovanski jezik. Različni viri pravijo, da je Makedoncev v Albaniji okoli 10,000 [46], medtem ko Makedonski viri trdijo, da je število Makedoncev v Albaniji od 120,000 do 350,000 .[47]
Bolgarija
V Bolgariji Makedonci niso priznana manjšina in tudi ne zanikana. Po zadnjem popisu se je 5,071 ljudi opredelilo za Makedonce.[48] Predsednik Bolgarskega Helsinškega Monitoraja Krasimir Kanev je v poročilu iz leta 1998 trdil, da je število Makedoncev v Bolgariji okoli 25,000 , medtem ko so makedonski viri v istem poročilu poročali da je število teh v Bolgariji 200,000.[49] Organizacija prav tako poroča, da ima prebivalstvo v Pirinu večinoma bolgarsko narodno zavest in makedonsko zavest zgolj kot regionalno. Predsednik makedonske politične stranke v Bolgariji Stojko Stojkov pa je s podpisi potrdil, da je število Makedoncev okoli 10,000.[50] CIA in Encarta Encyclopaedia pa ocenjujeta, da število Makedoncev v Bolgariji predstavlja 2,5 % vseh prebivalcev (190,000).[51]
Grčija
Grčija makedonske manjšine ne priznava, čeprav naj bi tam živelo okoli 30.000 Makedoncev.
Srbija
Srbija priznava obstoj Makedonske manjšine na svojem ozemlju. Za Makedonce se je leta 2002 opredelilo 25,847 ljudi, medtem ko makedonske organizacije v Srbiji navajajo 45.000 ljudi. Večina jih živi v Vojvodini.[52]
Po Svetu (diaspora)
Makedonci po svetu, sestavljajo diasporo, katera se navezuje na Makedonce, ki živijo zunaj meja republike Makedonije. Izseljevanje se je začelo že leta 1900, predvsem zaradi političnih in ekonomskih razlogov. Po neupešnih vstajah za osamosvojitev domovine v začetku 20. stoletja je veliko ljudi zaradi strahu pred maščevanjem emigriralo v prekomorske države, veliko pa se jih je odpravilo po želji za boljšim življenjem. Izseljevanje Makedoncev je bilo zaznamovano tudi med Grško državljansko vojno, ki je iz Grčije izgnala veliko število ljudi, (domneva se številka 170.000), največje število jih je odšlo v Avstralijo, Rusijo, Poljsko in Ameriko. Kasnejša izseljevanja pa so potekala v osemdesetih in devedesetih letih iz ekonomskih razlogov. Poročilo iz leta 1964 navaja številko 580.000 ljudi.[1][53]
Kultura
Kultura Makedoncev je mešanica tradicionalnosti in modernosti. Zelo močno je povezana z domovino in okoljem, v katerem živijo. Bogata kulturna dediščina je vidna v narodnih plesih, narodnih nošah, v dodakih in ornamentih v vaških in mestnih domovih, samostanih in cerkvah, rezbarstvu in ikonopisju, v katerem se kaže makedonski kulturni značaj.[54]
Zgodovina
Zgodovina Makedoncev se močno navezuje na zgodovino ozemlja celotne makedonske regije, ki je v grobem razdeljena na tri območja: Vardarsko Makedonijo (pretežno današnji obseg Republike Makedonije), Pirinsko Makedonijo (pretežni del je v Bolgariji) in Egejsko Makedonijo (pretežni del je v Grčiji). Po razpadu Makedonskega kraljevstva so se nenehno pojavljale vstaje in poskusi obnovitve makedonske države. Po tisočletnih bojih Makedoncem v 2. svetovni vojni uspe ustanovitev svoje države, vendar le na ozemlju, ki je približno takega obsega, kakor Vardarska Makedonija[55]
Znani Makedonci
Galerija
Glej tudi
Makedonski Skupnosti
Reference
- ↑ 1,0 1,1 1,2 1,3 1,4 Nasevski, Boško (1995). Македонски Иселенички Алманах '95. Skopje: Матица на Иселениците на Македонија. str. 52 & 53.
{{navedi knjigo}}
: Prezrt neznani parameter|coauthors=
(predlagano je|author=
) (pomoč) Napaka pri navajanju: Neveljavna oznaka<ref>
; sklici, poimenovaninasevski
, so definirani večkrat z različno vsebino (glej stran pomoči). - ↑ 2002 census
- ↑ 2006 Census
- ↑ 4,00 4,01 4,02 4,03 4,04 4,05 4,06 4,07 4,08 4,09 4,10 4,11 4,12 Makedonci Po Svetu MZZ
- ↑ Foreign Citizens in Italy
- ↑ 2006 figures
- ↑ 2005 Figures
- ↑ 2002 Community Survey
- ↑ 2006 census
- ↑ 2001 census
- ↑ 2002 census
- ↑ Poulton, Hugh (1993) The Balkans: Minorities and States in Conflict, 2nd edition (London: Minority Rights Group).
- ↑ 2007 census
- ↑ 2001 census - Tabelle 13: Ausländer nach Staatsangehörigkeit (ausgewählte Staaten), Altersgruppen und Geschlecht - page 74
- ↑ 1996 Estimate
- ↑ 2001 census, CEDIME-SE report and Kanev, Krassimir (1998b). “Konventsiyata za maltsinstvata i zdraviyat smisul” [The Minorities’ Convention and Common Sense], Ethno Reporter, No.1, 1998, (Sofia: International Initiative for Minority Rights).
- ↑ Center for Documentation and Information on Minorities in Europe - Southeast Europe (CEDIME-SE) - Makedonci v Bolgariji
- ↑ Makedonci v Bolgariji
- ↑ http://www.fes.hr/E-books/pdf/Local%20Self%20Government/09.pdf Artan Hoxha and Alma Gurraj "LOCAL SELF-GOVERNMENT AND DECENTRALIZATION: CASE OF ALBANIA. HISTORY, REFORMES AND CHALLENGES" "...Glede na zadnji Albanski popis prebivalstva April 1989, 98 % Albanskega prebivalstva je Albancev. Ostala 2 % (ali 64816 ljudi) pripada manjšinam: največji del predstavljajo Grki (58758 ); Makedonci (4697)...",[1], Joshua Project
- ↑ OECD Statistics
- ↑ 2002 census
- ↑ 2002 census
- ↑ 2006 census
- ↑ 24,0 24,1 2008 census
- ↑ 2003 census,Population Estimate from the MFA
- ↑ 2005 census
- ↑ http://www.usefoundation.org/foundation/research/olp/viewResearch.asp?CID=56&TID=6
- ↑ Other Sources: UCLA, Britanicca, [Hill, P. (1999) "Macedonians in Greece and Albania: A Comparative study of recent developments". Nationalities Papers Volume 27, 1 March 1999, page 44(14) Dr Peter Hill], Ethnologue, Euromosaic, Eurominority,[2], Minority Rights,Greek Helsinki Monitor,[3], Joshua Project
- ↑ Montenegrin 2003 census -
- ↑ 2002 census
- ↑ 2006 census
- ↑ Opća enciklopedija JLZ, V, L-Nigh, 260, Zagreb 1979
- ↑ „Историја на македонскиот народ“, Др. Блаже Ристовски.
- ↑ „Македонија, нејзините луѓе и историја“, Стојан Прибичевиќ, Македонска Книга, Скопје, 1990
- ↑ Пътуване по долините на Струма, Места и Брегалница. Битолско, Преспа и Охридско. Васил Кънчов (Избрани произведения. Том I. Издателство "Наука и изкуство", София 1970) [4]
- ↑ (ETHNOGRAPHIE VON MAKEDONIEN, Geschichtlich-nationaler, spraechlich-statistischer Teil von Prof. Dr. Gustav Weigand, Leipzig, Friedrich Brandstetter, 1924, Превод Елена Пипилева)[5]
- ↑ »Macedonia :: History. -- Encyclopaedia Britannica«. Pridobljeno 27. avgusta 2007.
- ↑ Coon, Carleton Stevens. The Races of Europe. Greenwood Press Reprint. ISBN 0-8371-6328-5., Chapter XII, section 15 [6]
- ↑ Кто такие Македонцы? - Александр Ф. Риттих, Санкт-Петербург, 1914. (стр. 1, стр. 2)
- ↑ Semino; in sod. (2000), »The Genetic Legacy of Paleolithic Homo sapiens sapiens in Extant Europeans: A Y Chromosome Perspective« (PDF), Science, zv. 290, str. 1155–59, PMID 11073453
{{citation}}
: Izrecna uporaba in sod. v:|author=
(pomoč) - ↑ Anthropological Evidence and the Fallmerayer Thesis
- ↑ HLA genes in Macedonians and the sub-Saharan origin of the Greeks
- ↑ HLA genes in Macedonians
- ↑ 2002 popis
- ↑ Artan Hoxha and Alma Gurraj, Local Self-Government and Decentralization: Case of Albania. History, Reforms and Challenges. In: Local Self Government and Decentralization in South - East Europe. Proceedings of the workshop held in Zagreb, Croatia 6 April 2001. Friedrich Ebert Stiftung, Zagreb Office, Zagreb 2001, pp 194-224 [7].
- ↑ Albgeo
- ↑ Florina
- ↑ Popis
- ↑ Helsinški monitor
- ↑ source Fokus BG
- ↑ Encarta
- ↑ Poulton, Hugh (1993) The Balkans: Minorities and States in Conflict, 2nd edition (London: Minority Rights Group).
- ↑ Topolinjska Z.- International Journal of the Sociology of Language, In place of a foreword: facts about the Republic of Macedonia and the Macedonian language, poglavje: 131, strani: 1-11, 1998
- ↑ Krste P. Misirkov - Makedonci, Makedonskata kultura, “Mir”, XXX, 7155, 19.IV.1924, 1.
- ↑ Who Are the Macedonians?, Page 19, by Hugh Poulton, ISBN 1-85065-534-0