György Ligeti: Razlika med redakcijama

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Izbrisana vsebina Dodana vsebina
SportiBot (pogovor | prispevki)
+infopolje Oseba
SportiBot (pogovor | prispevki)
ods. Link FA/GA
Vrstica 89: Vrstica 89:
[[Kategorija:György Ligeti|*]]
[[Kategorija:György Ligeti|*]]
[[Kategorija:Nosilci avstrijskega častnega križca za znanost in umetnost]]
[[Kategorija:Nosilci avstrijskega častnega križca za znanost in umetnost]]
{{Link FA|hu}}

Redakcija: 11:54, 8. marec 2015

György Ligeti
Portret
RojstvoLigeti György Sándor
28. maj 1923({{padleft:1923|4|0}}-{{padleft:5|2|0}}-{{padleft:28|2|0}})[1][2][…]
Târnăveni[d][4]
Smrt12. junij 2006({{padleft:2006|4|0}}-{{padleft:6|2|0}}-{{padleft:12|2|0}})[1][2][…] (83 let)
Dunaj[1][4]
Državljanstvo Madžarska[5]
 Avstrija[5]
Poklicskladatelj, glasbeni pedagog, univerzitetni učitelj, pianist, glasbenik, libretist, ilustrator
Spletna stran
gyoergy-ligeti.de

György Sándor Ligeti, madžarski skladatelj in akademik, * 28. maj 1923, Dicsőszentmárton (zdaj Târnăveni), Madžarska, † 12. junij 2006, Dunaj, Avstrija.

Ligeti je eden največjih skladateljev resne glasbe 20. stoletja. Širšemu občinstvu je poznan tudi kot avtor glasbe za filme režiserja Stanleya Kubricka 2001: Vesoljska odiseja (2001: A Space Odyssey) (1968), The Shining (1980) in Oči široko zaprte (Eyes Wide Shut) (1999).

Življenje in delo

Sprva se je šolal na konservatoriju v Kolozsváru (zdaj Cluj-Napoca) v Transilvaniji (Romunija). Zaradi njegovega judovskega porekla so šolanje s prisilnim delom leta 1943 prekinili nacisti, njegove starše, brata in ostale sorodnike pa so odpeljali v koncentracijsko taborišče Auschwitz, preživela je samo njegova mati.

Po vojni je Ligeti nadaljeval študij v Budimpešti in diplomiral leta 1949. Njegovi mentorji so bili Pál Kadosa, Ferenc Farkas, Zoltán Kodály in Sándor Veress. Zatem se je eno leto udejstvoval v etnomuzikoloških raziskavah romunske ljudske glasbe. Kmalu je postal profesor harmonije, kontrapunkta in glasbene analize v Budimpešti, na šoli, kjer je študiral. Decembra 1956, dva meseca po zatiranju Sovjetske vojske, se je preselil na Dunaj in prejel avstrijsko državljanstvo.

V Avstriji je imel priložnost spoznati mnoge avantgardne skladatelje, saj je bila povojna Madžarska odrezana od kulturnega dogajanja na področju Zahodne Evrope. V začetnem obdobju elektroakustične glasbe se je spoprijateljil s skladateljema Karlheinzem Stockhausnom in Gottfriedom Michaelom Koenigom, ki sta bila pionirja v tej glasbeni struji. Skupaj so delovali v kölnskem studiu in odkrivali nove zvočne razsežnosti. Ne glede na to je Ligeti večinoma komponiral glasbo za akustične instrumente, ki pa so pogosto morali izvajati glasbo na način, podoben elektronskemu. V tem času je pridobil sloves in ugled.

Med leti 1973 in 1989 je pedagoško deloval v Hamburgu.

Bil je član Evropske akademije znanosti in umetnosti.

Najpomembnejša dela

  • Andante in Allegro za godalni kvartet (1950)
  • Balada si joc za 2 violini (1950)
  • Concert românesc za orkester (1951)
  • Musica ricercata za klavir (1951-1953)
  • Godalni kvartet št. 1, »Métamorphoses nocturnes« (1953-54)
  • Glissandi, elektronska glasba (1957)
  • Artikulation, elektronska glasba (1958)
  • Apparitions za orkester (1958-59)
  • Atmosfere (Atmosphères) za orkester (1961)
  • Volumina za orgle (1961-62, revidirano 1966)
  • Simfonična pesnitev za 100 metronomov (Poème Symphonique for 100 metronomes) (1962)
  • Rekvijem za sopran in mezzosopran solo, mešani zbor in orkester (1963-65)
  • Koncert za violončelo in orkester (1966)
  • Lux Aeterna za 16 solističnih pevskih glasov (1966)
  • Lontano za orkester (1967)
  • 2 etudi za orgle (1967, 1969)
  • Continuum za čembalo (1968)
  • Ramifications za 12 solističnih godalnih instrumentov (1968-69)
  • Godalni kvartet št. 2 (1968)
  • 10 skladb za pihalni kvintet (1968)
  • Komorni koncert za 13 instrumentalistov (1969-70)
  • Melodije za orkester (1971)
  • Dvojni koncert za flavto, oboo in orkester (1972)
  • Clocks and Clouds for 12 female voices (1973)
  • San Francisco Polyphony za orkester (1973-74)
  • Etude za klavir, 1. zvezek (1985)
  • Koncert za klavir in orkester (1985-88)
  • Koncert za violino in orkester (1992)
  • Etude za klavir, 2. zvezek (1988-94)
  • Hamburški koncert za rog solo in komorni orkester s 4 obligatnimi naravnimi rogovi (1998-99, revidirano 2003)
  • Síppal, dobbal, nádihegedűvel: posvečeno Weöresu Sándorju (2000)
  • Etude za klavir, 3. zvezek (1995-2001)

Nagrade

  • Grawemeyerjeva nagrada za glasbeno kompozicijo (Etude za klavir) (1986)
  • Schock Prize za glasbeno umetnost (1995)
  • Nagrada Kyoto (2001)
  • Nagrada Polar Music (2004)

Glej tudi

Zunanje povezave

- v angleščini:

- v slovenščini:


  1. 1,0 1,1 1,2 Record #118572911 // Gemeinsame Normdatei — 2012—2016.
  2. 2,0 2,1 data.bnf.fr: platforma za odprte podatke — 2011.
  3. 3,0 3,1 SNAC — 2010.
  4. 4,0 4,1 Archivio Storico Ricordi — 1808.
  5. 5,0 5,1 https://www.theguardian.com/world/2006/jun/13/artsobituaries.obituaries