Ljubenske potice: Razlika med redakcijama
Vrstica 27: | Vrstica 27: | ||
== Zgodovina == |
== Zgodovina == |
||
Ime je nastalo po butarah, katere so v preteklosti bile izdelane iz boljšega kruha ali peciva in zelenja. Proti koncu [[19. stoletje|19. stol.]] je bila navada v Ljubnem da so |
Ime je nastalo po butarah, katere so v preteklosti bile izdelane iz boljšega kruha ali peciva in zelenja. Proti koncu [[19. stoletje|19. stol.]] je bila navada v Ljubnem da so fantje med seboj tekmovali, kdo bo na cvetno nedeljo k posvetitvi prinesel največjo in najtežjo potico. Ker je bil Jože Poličnik šibke postave, se ni mogel kosati z močnimi vrstniki, zato se je odločil, da bo, če ne more narediti največje in najtežje, naredil najlepšo potico. Tako je leta 1887 k posvetitvi na cvetno nedeljo namesto običajnega snopa prinesel potico v obliki tesarske krošnje, to je nahrbtni zaboj za prenašanje orodja. Od takrat naprej je zamisel ostala, samo motivi se spreminjajo iz leta v leto. |
||
== Certifikati == |
== Certifikati == |
Redakcija: 15:20, 7. marec 2015
Izdelovanje ljubenskih potic Ljubenske cvetnonedeljske butare | |
Zemljevid Slovenije | |
Lega | Ljubno ob Savinji, Ter, Savina, Planina, Primož pri Ljubnem Občina Ljubno |
---|---|
Koordinati | 46°20′58.92″N 14°50′3.65″E / 46.3497000°N 14.8343472°E |
Uprava | koordinator varstva žive dediščine, Muzej novejše zgodovine Celje |
RKD št. | 2-00011 [1] |
Pomembni datumi | |
Vpis v register | 08. avgust 2012 |
Razglasitev ŽMDP | 27. februar 2013 |
Ljubenske potice so butare z Ljubnega ob Savinji, katere domačini nosijo k blagoslovu na cvetno nedeljo.
Opis
Ljubenčani izdelujejo potice po najrazličnejših motivih, kot so kmečko orodje, naprave in predmete ( sekire, žage, plug, grablje, itd.), ter predmete povezane z notranjo opremo hiš, ter predmete duhovne ustvarjalnosti, kot so harmonika , kitara, trobenta, knjiga, itd. Potica mora vsebovati sedem vrst lesa; ivo, meko, božji les, tiso, bršljan, čremzo in dren.
Zgodovina
Ime je nastalo po butarah, katere so v preteklosti bile izdelane iz boljšega kruha ali peciva in zelenja. Proti koncu 19. stol. je bila navada v Ljubnem da so fantje med seboj tekmovali, kdo bo na cvetno nedeljo k posvetitvi prinesel največjo in najtežjo potico. Ker je bil Jože Poličnik šibke postave, se ni mogel kosati z močnimi vrstniki, zato se je odločil, da bo, če ne more narediti največje in najtežje, naredil najlepšo potico. Tako je leta 1887 k posvetitvi na cvetno nedeljo namesto običajnega snopa prinesel potico v obliki tesarske krošnje, to je nahrbtni zaboj za prenašanje orodja. Od takrat naprej je zamisel ostala, samo motivi se spreminjajo iz leta v leto.
Certifikati
21. februarja 2013 je bil sprejet odlok o razglasitvi izdelovanja ljubenskih potic za živo mojstrovino državnega pomena.[2] [3]
Viri in opombe
- ↑ »Seznam registriranih enot nesnovne kulturne dediščine«. Register nesnovne kulturne dediščine, Ministrstvo za kulturo Republike Slovenije. 2013.
- ↑ »Ljubenske potice so butarice za cvetnico«. Slovenske novice. 25.03.2013.
{{navedi novice}}
: Preveri datumske vrednosti v:|date=
(pomoč); Sklic ima neznan prazen parameter:|coauthors=
(pomoč) - ↑ »Ljubenska-potica-in-kranjska-klobasa-ponos-slovenije-in-zivi-mojstrovini«. Pridobljeno 23. marca 2013.