Madžarska: Razlika med redakcijama

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Izbrisana vsebina Dodana vsebina
Brez povzetka urejanja
Brez povzetka urejanja
Vrstica 74: Vrstica 74:
[[Slika:Balaton Hungary Landscape.jpg|thumb|250px|Pokrajina ob [[Blatno jezero|Blatnem jezeru]]]]
[[Slika:Balaton Hungary Landscape.jpg|thumb|250px|Pokrajina ob [[Blatno jezero|Blatnem jezeru]]]]
[[Slika:Esztergom Basilica.jpg|thumb|250px|[[Esztergom]]]]
[[Slika:Esztergom Basilica.jpg|thumb|250px|[[Esztergom]]]]
'''Madžárska''' ({{lang-hu|Magyarország}}) je [[celina|celinska]] [[država]] v [[Srednja Evropa|Srednji]] [[Evropa|Evropi]], ki meji na jugozahodu na [[Slovenija|Slovenijo]] in [[Hrvaška|Hrvaško]], na severozahodu na [[Avstrija|Avstrijo]], na severu na [[Slovaška|Slovaško]], na severovzhodu na [[Ukrajina|Ukrajino]], na jugovzhodu na [[Romunija|Romunijo]], na jugu pa na [[Srbija|Srbijo]]. Je demokratična država in od leta 2004 tudi članica Evropske unije. [[Madžarščina|Madžarski jezik]] pripada k ugrofinski skupini jezikov.Pizda van je materna
'''Madžárska''' ({{lang-hu|Magyarország}}) je [[celina|celinska]] [[država]] v [[Srednja Evropa|Srednji]] [[Evropa|Evropi]], ki meji na jugozahodu na [[Slovenija|Slovenijo]] in [[Hrvaška|Hrvaško]], na severozahodu na [[Avstrija|Avstrijo]], na severu na [[Slovaška|Slovaško]], na severovzhodu na [[Ukrajina|Ukrajino]], na jugovzhodu na [[Romunija|Romunijo]], na jugu pa na [[Srbija|Srbijo]]. Je demokratična država in od leta 2004 tudi članica Evropske unije. [[Madžarščina|Madžarski jezik]] pripada k ugrofinski skupini jezikov.Pizda van je materna mađare


== Demografija ==
== Demografija ==

Redakcija: 14:15, 25. februar 2015

Madžarska
Magyarország
Geslo: nima
Zgodovinsko Regnum Mariae Patrona Hungariae (latinsko)
»Kraljestvo Marije Zavetnice Madžarske«
Himna: Himnusz (»Isten, áldd meg a magyart«)
»Himna« (»Bog, blagoslovi Madžare«)
Lega Madžarske (oranžno) - na Evropskem kontinentu (oker in belo) - v Evropski uniji (oker)
Lega Madžarske (oranžno)
- na Evropskem kontinentu (oker in belo)
- v Evropski uniji (oker)
Glavno mestoBudimpešta
47°26′N, 19°15′E
Uradni jezikimadžarščina
Vladaparlamentarna republika
János Áder
Viktor Orbán
neodvisnost
• Kneževina Ogrska
896
• Ogrsko kraljestvo
december 1000
• razpustitev Avstro-Ogrske

1918
• Republika Madžarska
1989
• voda (%)
0,74 %
Prebivalstvo
• ocena 2006
10.076.581 (79.)
• popis 2001
10.198.315
BDP (ocena 2006)
• skupaj (PKM)
169,875 milijarde USD (48.)
• na preb. (PKM)
16.823 USD[1] (39.)
Gini (2002)24,96
nizek · 3.
HDI (2004)Rast 0,869
 · 35.
Valutaforint (HUF)
Časovni pasUTC +1 (CET)
• poletni
UTC +2 (CEST)
Klicna koda+36
Internetna domena.hu1
  1. Kot delu Evropske unije ji pripada tudi domena .eu.
Zemljevid Madžarske
Budimpešta
Pokrajina ob Blatnem jezeru
Esztergom

Madžárska (madžarsko Magyarország) je celinska država v Srednji Evropi, ki meji na jugozahodu na Slovenijo in Hrvaško, na severozahodu na Avstrijo, na severu na Slovaško, na severovzhodu na Ukrajino, na jugovzhodu na Romunijo, na jugu pa na Srbijo. Je demokratična država in od leta 2004 tudi članica Evropske unije. Madžarski jezik pripada k ugrofinski skupini jezikov.Pizda van je materna mađare

Demografija

Ob popisu prebivalcev leta 2001 je Madžarska štela 10.198.315 prebivalcev. Daleč največja etnična skupina so Madžari, ki jih je bilo 9.627.057, oziroma 94,40 %. Pomembnejše manjšine so:

Srbi, Poljaki, Grki, Rusi, Kitajci in kot etnično priznana manjšina Slovenci predstavljajo preostale vidnejše skupnosti. Ob popisu sta se za Rome opredelila 2 % prebivalcev, neuradno pa naj bi bila skupnost dvakrat do trikrat številčnejša (do 600.000 pripadnikov).

Prvi popis prebivalstva leta 1842, na takratnem ogrskem ozemlju je naštel skoraj 9 mio. prebivalcev, od tega 38 % Madžarov.[2] Popis v letu nacionalnega vrenja 1848, je naštel 41 % Madžarov (brez Hrvaške), v letu 1910 pa že 54 % Madžarov (brez Hrvaške). To kaže kako silen je bil pritisk šolstva in državnega madžarskega jezika, predvsem na slovanske predele.[3]

Kultura

Religija

Največja verska skupnost na Madžarskem so katoliki. Za rimokatolike se je opredelilo 54,5 % Madžarov, za grške katolike pa 2,6 %. Močna je skupnost kalvinistov (16 %), protestantov s 3 % pripadnikov, skupnost židov pa šteje 0,1 % prebivalcev.

Turizem

Madžarska je postala po letu 1960 po številu turistov pomembna turistična država. Predstavlja se pod sloganom »Madžarska je različna« ( Hungary is different). Ponuja predvsem znamenitosti Budimpešte, prirodne lepote in kulinarične ter etnografske posebnosti.

Madžarska kuhinja

Največja značilnost madžarske kuhinje je paprika in to od 18. stoletja naprej, ko so jo vpeljali Turki. Namesto masla in olja že od nekdaj uporabljajo svinjsko mast. Znane specialitete so golaž, kokošji paprikaš, ribje juhe, mesne palačinke ... Veliko imajo tudi sladic. Med žganimi pijačami je najbolj znana palinka. Madžari tako pravijo pravemu, čistemu in naravnemu žganju, zvarjenemu izključno iz sadja, pretežno iz hrušk in sliv. Madžarska slovi tudi po vinih. Najbolj znano belo vino pridobivajo v okolici Tokaja, npr. težka desertna vina »Aszu« in nekoliko lažja »Szamorodni«. Okrog Blatnega jezera uspevajo bolj pitna, predvsem bela vina, pri mestu Eger pa pridelujejo slovito rdeče vino »bikova kri«.

Madžarska glasba

Od glasbenih instrumentov radi uporabljajo violino, razširjene so tudi različne oblike citer in cimbal. Zelo priljubljeni so ciganski orkestri. Njihov repertoar se je razvil iz madžarske plesne glasbe, ljudskih pesmi in tujih vplivov. Med narodnimi plesi prevladujejo starejši moški in dekliški solistični plesi. Popularni ples parov čardaš pa se je razvil v novejši dobi. Čarde so značilni madžarski lokali, kjer ponujajo madžarsko hrano, ob madžarski folklorni in ciganski glasbi. Na stenah teh lokalov pa je ogromno ročno poslikane keramike, narodnih vezenin in podobno.

Geografija

Površje

Štiri petine državne površine sestavljajo nižine in gričevnat svet. Največji in najznačilnejši del Madžarske je nižina, ki je povprečno samo 100 do 200 metrov nad morsko gladino. To je Alföld, po naše nizka zemlja. Le na zahodu države je nekaj vzpetin. Najvišji vrh je Kekes (1015 m) v sredogorju Matra.

Reke

Jezera

  • Balaton (596 km²),
  • Fertő-tó (75 km²),
  • Velencei-tó (26 km²)

Opombe

  1. poročilo IMF, pridobljeno 4. aprila 2007
  2. Laszlo, Kontler (2005). Madžarska zgodovina, str 194. Slovenska matica. {{navedi knjigo}}: Sklic ima neznan prazen parameter: |coauthors= (pomoč)
  3. Laszlo, Kontler (2005). Madžarska zgodovina, str. 238. Slovenska matica. {{navedi knjigo}}: Sklic ima neznan prazen parameter: |coauthors= (pomoč)

Literatura

  • László Kontler, Tisočletje v Srednji Evropi : madžarska zgodovina. Ljubljana, 2005. ISBN 961-213-148-1

Zunanje povezave


Predloga:Link GA Predloga:Link GA