1318

Stoletja:	13. stoletje - 14. stoletje - 15. stoletje
Desetletja:	1280.  1290.  1300.  - 1310. -  1320.  1330.  1340.
Leta:	1315 · 1316 · 1317 · 1318 · 1319 · 1320 · 1321
Področja:	Književnost · Glasba · Politika · Šport · Znanost
Ljudje:	Rojstva · Smrti
Ustanove:	Ustanovitve · Ukinitve

1318 (MCCCXVIII) je bilo navadno leto, ki se je po julijanskem koledarju začelo na nedeljo.

Dogodki

Britansko otočje

• 1. april - Škotska vojska pod vodstvom kralja Robert Bruce osvoji obmejno angleško mesto Berwick-upon-Tweed.
• 11. maj - Bitka pri Dysert O'Deanu: keltska žepna kraljevina Thomond, ki jo vodi klan O'Brien, se ubrani napada Hiberno-Normanov. Irska kraljevina Thomond s to zmago nad močnejšimi nasprotniki zavaruje svojo samostojnost še za dve stoletji. 1543 ↔
• 14. oktober - Bitka pri Faughartu: pro-angleški Hiberno-Normani imajo več sreče z ostanki invazijske škotske vojske Edvarda Bruca, ki se je po treh letih bojev in zaradi Velike lakote skrčila na borih 2000 vojščakov. Škotski princ in samozvani irski nadkralj Edvard Bruce je v bitki ubit. Kljub neuspehu invazije ima ta pozitiven učinek na varnost Škotske: angleški kralji se nikoli več ne poslužijo pristanišč v Ulstru za pripravo invazij na Škotsko.
• 2. december - Škoti na Irskem so v popolni defenzivi in bežijo čez Severni preliv nazaj na Škotsko. Na ta dan Hiberno-Normani zavzamejo Carrickfergus, zadnje pristanišče v Ulstru pod nadzorom Škotov.
• Anglija: glavni komornik kralja Edvarda II. Hugh Despenser ml. brez sodnega procesa do smrti linča valižanskega upornika Llywelyna Brena, ki mu je spodletel upor leta 1316, a si je pri kralju izpogajal razmeroma ugodne pogoje brezpogojne kapitulacije. Kralj Edvard II. krutost svojega novega ljubljenca preprosto prezre, kar pri angleškem plemstvu vzbudi vsesplošno zgražanje.

Ostalo

• 16. februar - Nyköping, Švedska: v grajski temnici, kamor ju je zaprl švedski kralj Birger Magnusson, zaradi izstradanosti umreta njegova mlajša brata Erik in Valdemar. Kralj Briger uteče pred maščevanjem njunih privržencev na danski dvor k svaku Eriku VI.. Začasno regentstvo prevzame voditelj puča plemič Mats Kettilmundsson. 1219 ↔
• april - Beneveneto, Papeška država: papež Janez XXII. ukaže nasilno zatrtje upora meščanov Beneveneta, ki zahtevajo več politične avtonomije v tej papeški eksklavi.
• 21. julij - Zgledu papeža Janeza XXII., ki je neaplejskega kralja Roberta Anžujskega razglasil za generalnega vikarja Italije, sledi Genovska republika, ki kralju Robertu podeli premierska pooblastila pri vodenju signorije. Izguba za republiko ni huda in je simbolična, saj ga za čas (stalne) odsotnosti nadomeščajo mestu zvesti namestniki.
• 20. avgust - Po smrti oglejskega patriarha Cassona della Torreja papež Janez XXII. napoti za novega patriarha njegovega nečaka Pagana della Torreja.
• 22. november - Kan Zlate horde Uzbek usmrti tverskega kneza Mihaela Jaroslaviča, v čigar ujetništvu je po nesreči umrla soproga njegovega političnega nasprotnika moskovskega kneza Jurija Daniloviča, ki je hkrati sestra omenjenega kana. Jurij Danilovič postane s tem novi vladimirski veliki knez, kar pa je v očeh ljudstva precej osovražena figura, saj so vladimirski veliki knezi odgovorni za zbiranje visokega tributa za Zlato hordo.
  • Tversko kneževino nasledi sin usmrčenega Dimitrij Mihajlovič.
• Papež Janez XXII. iz izpostave portugalskih templarjev, ki jih je pred preganjanjem zaščitil kralj Denis Portugalski, ustanovi novi Kristusov red.
• Peloponez, Grčija: napolitanski princ in vojvoda Drača Ivan Anžujski ugrabi ahajsko kneginjo in vdovo Matildo Hainauško ter jo prisili, da se z njim poroči. S tem pa postane novi ahajski knez. 1321 ↔
• Epir, Grčija: palatinski grof Kefalonije Nikolaj Orsini umori vladarja Epirskega despotata Tomaža I. Komnena Dukasa in se polasti omenjene države. Tomaž I. je vseskozi bolj ali manj uspešno lovil ravnotežje med močnejšima sosedoma Bizantinskim cesarstvom in neapeljskimi Anžujci, nazadnje pa ga je pogubil manjši in šibkejši sosed. Severni Epir se odcepi in se pridruži Bizantinskemu cesarstvu.
• Japonska: cesar Hanazono abdicira v korist bratranca Go-Daigoja.
• Umrlega sultana alžirske kraljevine Tlemcen Abuja Hamu I. Muso nasledi Abu Tašufin I.
• Beneški frančiškanski misijonar Odorik iz Pordenoneja se odpravi proti Kitajski. Pot ga iz Konstantinopla in Trapezunta vodi preko Armenije in Perzije, nakar se obrne proti jugu v Perzijski zaliv, kjer nadaljuje pot po morju. 1321 ↔
• Bolezni: neznana bolezen zdesketa govedo in drobnico po Evropi.
• Kairo, Egipt: dokončana je gradnja Al-Nasir Muhamedove mošeje na Kairski citadeli. Mameluški sultan Al-Nasir Muhamed jo uporablja za dnevno molitev.

Rojstva

• 18. junij - Eleanora iz Woodstocka, angleška princesa, grofica Gueldersa († 1355)
• 29. junij - Jusuf I., granadski emir († 1354)
• Albert II., prvi vojvoda Mecklenburga († 1379)
• Margareta Tirolska, grofica Tirolske iz hiše Goriških grofov († 1369)
• papež Urban VI. († 1389)

Smrti

• 17. januar - Ervin iz Steinbacha, nemški arhitekt in gradbeni mojster (* 1244)
• 14. februar - Margareta Francoska, angleška kraljica, soproga Edvarda I. (* 1282)
• 16. februar:
  • Erik Magnusson, švedski princ, vojvoda Södermanlanda, brat kralja Birgerja (* 1282)
  • Valdemar Magnusson, švedski princ, vojvoda Finske, brat kralja Birgerja (* 1280)
• 20. avgust - Cassono della Torre, oglejski patriarh
• 29. september - Imagina Limburška, nemška kraljica (* 1255)
• 14. oktober - Edward Bruce, škotski plemič, irski nadkralj (* 1280)
• 22. november - Mihail Tverski, knez Tvera, veliki knez Vladimirja (* 1271)
• 29. november - Heinrich Frauenlob, nemški pesnik
• Abdiso Brika bar, sirski nestorijanski škof in pisec (* 1291)
• Abu Hamu I. Musa, sultan Tlemcena
• Duccio, italijanski (toskanski) slikar (* 1255)
• Llywelyn Bren, valižanski upornik
• Rašid al-Din Hamadani, perzijski (ilkanatski) državnik, zdravnik, zgodovinar (* 1247)
• Tomaž I. Komnen Dukas, vladar Epirskega despotata (* 1285)