Arhitrav: Razlika med redakcijama

Izbrisana vsebina Dodana vsebina

Znotrajvrstično

Redakcija: 19:49, 22. februar 2015

Arhitrav (ali epistil, grško: epistylion) je gredni nosilec, ki leži nad nizom kapitelov oziroma stebrov ali nad zidno odprtino. Je najnižji del ogredja (trabeacije, angl.: entablature), ki ga sestavljajo arhitrav, friz in venec. Beseda je izvedena iz latinske in grške besede »arce« (ἀρχι) in »trabs«, ki skupaj pomenijo glavni nosilec. Z arhitravom je bila uvedena možnost izvedbe vratnih in okenskih odprtin, še posebej pomemben pa je bil pri kolonadah.

Arhitrav se pojavi že pri Egipčanih, na Bližnjem vzhodu in v pred-grški arhitekturi, kot tudi kot podpora ali kot dekorativni element v vseh antičnih arhitekturnih slogih.

Slogi

V stari hipostilnih dvoranah je bil arhitrav preprosta kamnita klada položena preko stebrov, pogosto okrašena napisi. V antiki je bil zasnovan kot masiven raven element za premoščanje razpetine med dvema stebroma ali podporama.

V grški arhitekturi so glede na stebrni slog uporabljali različen arhitrav. V arhaičnem obdobju je bil še kamnita klada, kasneje v klasičnem pa sestavljen iz treh plošč. V dorskem in kompozitnem stebrnem redu ima dve lici ali fasadi. Oblikovan je kot preprosta kamnita klada, ki navzgor preide v oblikovan profil, na zgornjem robu pa včlenjen friz. V jonskem in korintskem redu stebrnem redu je členjen v dva ali celo tri vodoravne pasove, ki se proti vrhu rahlo previsno prekrivajo.

Rimska arhitektura je delno modificirala grški arhitrav, obdobju renesanse in klasicizma pa so arhitrav tako posnemali kot preoblikovali. Preoblikovanje je bilo predvsem v smislu površinske obdelave.

Romanski in gotski arhitrav je bil prostor za ikonografske elemente. Srednjeveški portal predstavlja simbol človekovega prehoda v onostranstvo. Čelno ploskev arhitrava običajno prekriva bogat relief.

V baroku arhitrav nekako zaplapola, kar je lepo vidno na vhodu cerkve S. Carlo alle quattro fontane v Rimu. Zgrajena po načrtu arhitekta Borrominija v letih 1634 - 1682. Arhitrav je bogato profiliran iz dveh konkavnih in srednjega konveksnega dela in leži na štirih stebrih.

Viri

Jože Marinko, Leon Debevec, Vpliv antike v arhitekturi, Mohorjeva družba Celje, 2008, ISBN 978-961-218-963-7

Zunanje povezave

Wikimedijina zbirka ponuja več predstavnostnega gradiva o temi: Arhitrav.

Dorische Architrave der Propyläen der Athener Akropolis

@@ Vrstica 2: / Vrstica 2: @@
 [[Slika:Spoleto SSalvatore Architrave1.jpg|thumb|Arhitrav v baziliki San Salvatore, Spoleto, Italija]]
-'''Arhitrav''' (ali epistil, grško: epistylion) je gredni nosilec, ki leži nad nizom kapitelov oziroma stebrov ali nad zidno odprtino. Je najnižji del [[Ogredje|ogredja]] (''trabeacije'', angl.: ''entablature''), ki ga sestavljajo arhitrav, [[friz]] in venec. Beseda je izvedena iz latinske in grške besede »arce« (ἀρχι) in »trabs«, ki skupaj pomenijo ''glavni nosilec''. Z arhitravom je bila uvedena možnost izvedbe [[vrata (arhitektura)|vratnih]] in [[okno|okenskih]] odprtin, še posebej pomemben pa je bil pri [[kolonada]]h.
+'''Arhitrav''' (ali epistil, grško: epistylion) je gredni nosilec, ki leži nad nizom kapitelov oziroma stebrov ali nad zidno odprtino. Je najnižji del [[Ogredje (arhitektura)|ogredja]] (''trabeacije'', angl.: ''entablature''), ki ga sestavljajo arhitrav, [[friz]] in venec. Beseda je izvedena iz latinske in grške besede »arce« (ἀρχι) in »trabs«, ki skupaj pomenijo ''glavni nosilec''. Z arhitravom je bila uvedena možnost izvedbe [[vrata (arhitektura)|vratnih]] in [[okno|okenskih]] odprtin, še posebej pomemben pa je bil pri [[kolonada]]h.
 Arhitrav se pojavi že pri [[Egipčanih]], na Bližnjem vzhodu in v pred-grški arhitekturi, kot tudi kot podpora ali kot dekorativni element v vseh antičnih arhitekturnih slogih.