Cemprin: Razlika med redakcijama

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Izbrisana vsebina Dodana vsebina
Krefts (pogovor | prispevki)
Brez povzetka urejanja
Oznaki: mobilno urejanje mobilno spletno urejanje
m pnp
Vrstica 21: Vrstica 21:
'''Cemprin''', tudi '''švicarski bor''' ali '''limba''' ([[Znanstvena klasifikacija živih bitij|znanstveno ime]] '''''Pinus cembra''''') je vrsta [[bor (drevo)|bora]], ki se pojavlja v [[Alpe|Alpah]] in [[Karpati]]h, na [[Poljska|Poljskem]] ([[Tatre]]), v [[Švica|Švici]], [[Francija|Franciji]], [[Italija|Italiji]], [[Avstrija|Avstriji]], [[Nemčija|Nemčiji]], [[Slovenija|Sloveniji]] (samo na Smrekovcu, Raduhi in Peci), na [[Slovaška|Slovaškem]], v [[Ukrajina|Ukrajini]] in [[Romunija|Romuniji]]. Večinoma se nahaja v območjih gozdne meje na nadmorskih višinah med 1300 in 2300 m. Drevesa segajo v višino do 25 in celo do 35 m, [[deblo]] pa ima lahko tudi 1,5 m [[premer]]a.
'''Cemprin''', tudi '''švicarski bor''' ali '''limba''' ([[Znanstvena klasifikacija živih bitij|znanstveno ime]] '''''Pinus cembra''''') je vrsta [[bor (drevo)|bora]], ki se pojavlja v [[Alpe|Alpah]] in [[Karpati]]h, na [[Poljska|Poljskem]] ([[Tatre]]), v [[Švica|Švici]], [[Francija|Franciji]], [[Italija|Italiji]], [[Avstrija|Avstriji]], [[Nemčija|Nemčiji]], [[Slovenija|Sloveniji]] (samo na Smrekovcu, Raduhi in Peci), na [[Slovaška|Slovaškem]], v [[Ukrajina|Ukrajini]] in [[Romunija|Romuniji]]. Večinoma se nahaja v območjih gozdne meje na nadmorskih višinah med 1300 in 2300 m. Drevesa segajo v višino do 25 in celo do 35 m, [[deblo]] pa ima lahko tudi 1,5 m [[premer]]a.


Cemprin spada v skupino belih borov ''(Pinus subgenus strobus)''. Tako kot pri vseh borih te skupine, so [[iglica (botanika)|iglice]] cemprina združene v šopih po pet, dolge so med 5 in 9 [[cm]]. [[Storž]]i merijo v dolžino med 4 in 8 cm, [[seme]]na, ki se nahajajo v njih, pa so dolga med 8 in 12 [[mm]], njihova krilca pa so le rudimentarna. Semena prenašajo ptice, predvsem [[lešnikar]] ''(Nucifraga caryocatactes)''.
Cemprin spada v skupino belih borov ''(Pinus subgenus strobus)''. Tako kot pri vseh borih te skupine, so [[iglica (botanika)|iglice]] cemprina združene v šopih po pet, dolge so med 5 in 9 [[cm]]. [[Storž]]i merijo v dolžino med 4 in 8 cm, [[seme]]na, ki se nahajajo v njih, pa so dolga med 8 in 12 [[mm]], njihova krilca pa so le rudimentarna. Semena prenašajo ptice, predvsem [[krekovt]] ''(Nucifraga caryocatactes)''.


Drevesa so zelo podobna [[sibirski bor|sibirskemu boru]] ''(Pinus sibirica)'', ki ga nekateri botaniki obravnavajo kot podvrsto cemprina. Razlikujeta se po velikosti storžev - sibirski so malo večji, iglice pa imajo po tri kanale za [[smola|smolo]], medtem ko imajo pri cemprinu po dva.
Drevesa so zelo podobna [[sibirski bor|sibirskemu boru]] ''(Pinus sibirica)'', ki ga nekateri botaniki obravnavajo kot podvrsto cemprina. Razlikujeta se po velikosti storžev - sibirski so malo večji, iglice pa imajo po tri kanale za [[smola|smolo]], medtem ko imajo pri cemprinu po dva.

Redakcija: 13:36, 8. februar 2015

Cemprin

Cemprin (Pinus cembra)
Ohranitveno stanje taksona
Znanstvena klasifikacija
Kraljestvo: Plantae (rastline)
Deblo: Pinophyta (iglavci)
Razred: Pinopsida
Red: Pinales (borovci)
Družina: Pinaceae (borovke)
Rod: Pinus (bor)
Podrod: Strobus
Vrsta: P. cembra
Znanstveno ime
Pinus cembra
L.

Cemprin, tudi švicarski bor ali limba (znanstveno ime Pinus cembra) je vrsta bora, ki se pojavlja v Alpah in Karpatih, na Poljskem (Tatre), v Švici, Franciji, Italiji, Avstriji, Nemčiji, Sloveniji (samo na Smrekovcu, Raduhi in Peci), na Slovaškem, v Ukrajini in Romuniji. Večinoma se nahaja v območjih gozdne meje na nadmorskih višinah med 1300 in 2300 m. Drevesa segajo v višino do 25 in celo do 35 m, deblo pa ima lahko tudi 1,5 m premera.

Cemprin spada v skupino belih borov (Pinus subgenus strobus). Tako kot pri vseh borih te skupine, so iglice cemprina združene v šopih po pet, dolge so med 5 in 9 cm. Storži merijo v dolžino med 4 in 8 cm, semena, ki se nahajajo v njih, pa so dolga med 8 in 12 mm, njihova krilca pa so le rudimentarna. Semena prenašajo ptice, predvsem krekovt (Nucifraga caryocatactes).

Drevesa so zelo podobna sibirskemu boru (Pinus sibirica), ki ga nekateri botaniki obravnavajo kot podvrsto cemprina. Razlikujeta se po velikosti storžev - sibirski so malo večji, iglice pa imajo po tri kanale za smolo, medtem ko imajo pri cemprinu po dva.

Kot vsi ostali evropski in azijski beli bori, je tudi švicarski bor (cemprin) zelo odporen na bolezen cronartium ribicola. Ta gobava bolezen se je iz Evrope razširila v Severno Ameriko, kjer je povzročila veliko umrljivost med avtohtonimi belimi bori, posebno pri vrsti Pinus albicaulis; cemprin je zelo koristen pri rezistenčnih raziskovah za te vrste.

Uporaba

Švicaski bor je priljubljen kot okrasno drevo v parkih in velikih vrtovih. Raste počasi in uspeva v hladnem okolju, zelo dobro prenaša zimski mraz, najmanj do -50°C, prav tako izpostavljenost vetru. Semena tega bora so uporabljana podobno kot pinijole in so lahko uporabljana tudi kot aromatični dodatek v žganju.

Reference

Zunanje povezave

Predloga:Link FA Predloga:Link GA